Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije letos ponuja tudi razstavo likovnih in fotografskih del. Na ogled bo do 14. aprila. Tako kot celotni festival združuje dijake iz vse Slovenije. V tokratnem Kulturomatu bomo spoznali ustvarjalce likovnih del, ki smo jih ujeli pred mikrofon ob odprtju razstave.

Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije se po letih premora zaradi epidemičnih razmer vrača v Cankarjev dom. Ohranil je svoje osnovno vodilo: spremljati in spodbujati umetniško produkcijo dijakov ter jo razkrivati drugim rodovom. Na festivalu bo dvanajst gledaliških in plesnih produkcij ter približno sto likovnih, fotografskih, stripovskih in videodel. Največje zanimanje občinstva vsako leto pritegnejo gledališke produkcije (najboljša skupina bo tudi letos nagrajena z možnostjo ustvarjanja nove produkcije v Štihovi dvorani), a se jim zaradi svoje vedno bolj interaktivne narave postavlja ob bok tudi razstava, ki bo na ogled v Prvem preddverju. V štirih sobotah in štirih Kulturomatih bomo poročali o štirih osrednjih umetniških smereh festivala. V tokratni oddaji bomo oddajo namenili plesu. Pred mikrofon smo ujeli učenke srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana z mentorico Nino Fajdiga, ki so na festivalu izvedle plesno predstavo Abirble.

Leyre Legarda Ventura je na odrske deske stopila v prvem razredu in od njih se ni nikdar več ločila. Pritegnili so jo nastopi, recitacije in predvsem občinstvo, ki jo opazuje. Glasbi se je resneje posvetila z vstopom v srednjo šolo, danes pa ji namenja vso pozornost. Ustvarja v mešanici žanrov, v glasbi prepleta španščino, angleščino in slovenščino.

Trine Slabe od leta 2015 naprej prebiva v Združenih državah Amerike, kjer obiskuje srednjo šolo. Glasba jo spremlja že od mladih nog in ostaja z njo še danes. Vse se je začelo s pevskim zborom, nadaljevalo s klavirjem in kitaro, zdaj pa lahko na pretočnih platformah poslušamo že kar štiri njene avtorske skladbe. Te skladbe nastanejo takrat, ko se vrne v Slovenijo. Kako poteka njeno glasbeno ustvarjanje in kakšno je življenje v Ameriki, pa izveste v Kulturomatu z Gašperjem Stražišarjem.

V Kulturomatu bomo tokrat predstavili prav posebno zbirko. Hana Bujanovič Kokot in Selma Skenderović sta se namreč lotili uredniškega projekta in izdali Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev. Več pa v pogovoru z Ano Lorger in Hano Bujanovič Kokot.

V današnjem Kulturomatu smo na vaji pred mikrofon ujeli skupino Smetnaki iz Kranja. Tam so se ustanovili zaradi dogodka TEDx na Gimnaziji Kranj in od tistega dne naprej ostali trdno povezani. Kljub nekaterim članskim pretresom niso razpadli in vztrajajo pri ustvarjanju avtorske glasbe. Konec letošnjega leta bodo izdali tudi svoj prvi album.

Gal Grobovšek - saksofon, vokal

Žan Škrjanec - pozavna

Anže Balantič - trobenta

Rok Valjavec - kitara

Amadei Šaršanski - bas

Anže Podobnik - bobni

Poezija, beseda, glasba. To so tri reči, ki Nejca Raca spremljajo od malih nog. Sprva je pisal osnovnošolske pesmice, resneje nadaljeval s pisanjem v srednji šoli in ob koncu te izdal prvo pseniško zbirko. Konec leta 2019 je nastala glasbena skupina Birdland, katere del je tudi Nejc. V letošnjem letu jih čaka izid prvega albuma. Poleg predstavitve Nejčeve pesniške plati bomo tako v Kulturomatu tudi slišali nekatere skladbe skupine Birdland.

Odprta scena je ekipa mladih, ki od leta 2021 skupaj gradijo in ustvarjajo prostor, v katerem iščejo svež koncept iskanja lastnega umetniškega izraza. Skupina deluje na osnovi timskega dela in demokracije ter ustvarja razne umetniške projekte. Njihov zadnji projekt pa je predstava Razredni sovražnik, s katero se bodo v prihajajočih mesecih odpravili na turnejo. Pred mikrofonom so se nam pridružili predsednica Odprte scene Tia Lončar ter člana igralskega nasambla Ana Pribošič in Luka Kotnik.

Pri založbi VigeVageKnjige so izdali prvo mango in iz japonščine prevedli prvo mango mojstra Yosihara Tsuge. Manga Človek za nobeno rabo je doslej zadnje delo mojstra Tsugeja, ki je sprva serijsko izhajala v letih 1985 in 1986 v četrtletni reviji Comic Baku. Danes velja za najbolj priljubljeno delo mojstra Tsugeja in vsaj delno temelji na njegovih življenjskih spominih. Kot pravijo pri založbi, je to knjiga, v kateri gre zares in v kateri je svet, kakršen je, zaradi česar je manga izjemno popularnost doživela tako na Japonskem kot v nekaterih prevodih. V slovenščino je mango prevedel Iztok Ilc, več pa nam bo povedala današnja gostja Kulturomata urednica Anja Zag Golob.

NoKiltr oziroma Jaša Kljun je mladi glasbeni producent, ustvarjalec zvoka in glasbene spremljave, ki svoje ustvarjanje usmerja predvsem v rap. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako elektronska glasba nastane in kaj pomeni ustvarjanje beata.