Kulturomat

Pri založbi VigeVageKnjige so izdali prvo mango in iz japonščine prevedli prvo mango mojstra Yosihara Tsuge. Manga Človek za nobeno rabo je doslej zadnje delo mojstra Tsugeja, ki je sprva serijsko izhajala v letih 1985 in 1986 v četrtletni reviji Comic Baku. Danes velja za najbolj priljubljeno delo mojstra Tsugeja in vsaj delno temelji na njegovih življenjskih spominih. Kot pravijo pri založbi, je to knjiga, v kateri gre zares in v kateri je svet, kakršen je, zaradi česar je manga izjemno popularnost doživela tako na Japonskem kot v nekaterih prevodih. V slovenščino je mango prevedel Iztok Ilc, več pa nam bo povedala današnja gostja Kulturomata urednica Anja Zag Golob.

NoKiltr oziroma Jaša Kljun je mladi glasbeni producent, ustvarjalec zvoka in glasbene spremljave, ki svoje ustvarjanje usmerja predvsem v rap. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako elektronska glasba nastane in kaj pomeni ustvarjanje beata.

Moda je povsod okoli nas, saj za vsakim kosom oblačila stoji nekdo, ki je to oblačilo oblikoval. Dijak Timi Sitar je svojo oblikovalsko pot začel v srednji šoli, zdaj pa postaja širše prepoznaven tako v Sloveniji kot tujini. Njegov zaščitni znak so majhni možički, ki jih vpeljuje v skoraj vse svoje modno oblikovanje. Poleg kreiranja oblačil pa ustvarja tudi slike, nakit in koledarje.

Luka Kesič oziroma Minnite se je z rapom srečal v drugem letniku srednje šole. Svoje delo je nadgrajeval in sčasoma postal prepoznavno ime mlajše rapovske in trapovske glasbene scene v Sloveniji. Deluje v kolektivu LSDS, kjer si mladi glasbeniki pomagajo ustvarjati gasbo vseh žanrov, za seboj pa ima že vrsto samostojnih nastopov. V letošnjem letu bo izdal tudi svoj prvi album. Kaj sta to rap in trap ter kako je ustvarjal Minnite, pa izveste v Kulturomatu.

Zoja Kogej se z glasbo srečuje že od mladih nog, saj jo je ta spremljala na vsakem koraku. Med pospravljanjem sobe, na poti v šolo in iz nje, tudi med opravljanjam domače naloge. S koncem osnovne šole je Zojo resneje začela zanimati glasba in tako je posnela svojo prvo samostojno skladbo z naslovom Sugar to poison. Kako se je srečala s petjem in kako je nastala skladba, pa izveste v Kulturomatu.

Maj Deu Marinšek je maturant, čigar umetniška domišljija nima meja. V gimnaziji je posnel večdelno nadaljevanko z naslovom Liki ter zanjo prejel tudi nagrado Student Cuts. Poleg filmskega ustvarjanja mu ni tuje niti gledališko, kot režiserja ga v mesecu januarju čaka premiera predstave, za katero pa je sam ustvaril tudi priredbo besedila. Kam ga vodi pot in kaj vse pripravlja v letu 2023, pa izveste v kulturomatu.

V tokratni rubriki Kulturomat bomo spoznali Avo Kolar Dobravec, ki poje, igra kitaro, najraje pa ima ukulele.

Preteklo soboto smo v Kulturomatu spoznali tri mlade in nadobudne učence slovenščine, ki so mladim predstavili praznovanje božiča v svojih državah. Tudi danes bodo z nami Poljak Jakub Stepaniuk, Italijanka Tina Sbarbaro ter Belgijca Jonas Vantomme in Kyle D'Hulster. Tokrat pa bomo v Kulturomatu spoznali načine praznovanja novega leta po vsem svetu. Kako praznujemo novo leto v Sloveniji pa nam bodo povedali najmlajši.

25. december je prav poseben datum, ki je bil pomemben že stoletja, preden so kristjani v 4. stoletju začeli praznovati božič. Pogani so na območju današnje Evrope častili zimski solsticij, čas, ko zaživi zima, svetloba premaga temo, približuje se pomlad in dan postaja spet vse daljši. V Skandinaviji so slavili Freyo, boginjo plodnosti ljubezni in življenja, Rimljani rojstni dan Sončnega boga. Božič pa danes poznajo vsi krščanski narodi in velja za tisti dan v letu, ko ne le odpade šola, temveč nas pod drevšečkom čakajo darila, po hišah pa zadišijo božični piškoti. Čisto vsaka država, družina in mesto pa božič praznuje malo drugače. Pred mikrofonom so se nam danes pridružili, Poljak Jakub Stepaniuk, Italijanka Tina Sbarbaro, Belgijca Jonas Vantomme in Kyle D'Hulster, ki trenutno živijo v Sloveniji in se učijo slovenskega jezika. Skupaj z njimi bomo pokukali v tuje države, se sprehodili po zemljevidu in spoznali, kako božič praznujejo po svetu.

Ko obiščemo neko mesto, se z njegovo kulturo najhitreje seznanimo skozi sprehode po ulicah. Na teh slišimo glasbo, ki razodeva glasbene običaje, tako pa si ustvarimo vtis o tamkajšnjih glasbenih specifikah. A nastopati na ulici ni enostavno. Okoli glasbenika je polno šumov avtomobilskih motorjev, pogovarjanja ljudi in še bi lahko naštevali. To pa nikakor ne ustavi ali zmoti Anje Lamot. Mlada glasbenica prihaja iz Kopra, kjer jo lahko skoraj vsak konec tedna tudi ob mrzlih temperaturah ujamete, kako prepeva ob obali. Njen mehkobni glas mimoidoče popelje v njen glasbeni svet in kot pravi Anja vsakemu mimoidočemu polepša dan.