Človek vendar nikoli ni sam. Vsaka bridkost nosi s seboj tudi tolažbo. V obupu in strahu je sicer človek ne vidi, v mirnem, svetem prostoru pa se pokaže kakor drobna lučka v dobri roki.
V novem nadaljevanju Romana najdemo Friderika v dunajski cerki, ki premišljuje o svojem mladem življenju.