Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.

Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.

V oddaji Lokalni junak tokrat gostimo mojstrico ročne izdelave papirja slikarko Majo Pučl, ki izdeluje papir iz invazivnih rastlin, predvsem iz japonskega dresnika. Deluje v mojstrski delavnici PAPLAB pod okriljem JP VOKA SNAGA, v njej pa za ročno izdelavo papirja uporabljajo več kot sto let stare stroje, ki so jih odkupili od podjetja Vevče d.o.o.. S tem so ponovno obudili več kot 400 let staro obrtno znanje in ga nadgradili z oblikovanjem inovativnih izdelkov. Znanje je Maji Pučl predal mojster ročne izdelave papirja, gospod Jože Valant. Mojstrska delavnica je bila zasnovana v sklopu evropskega projekta APPLAUSE, za kar so pridobili tudi finančna sredstva. Projekt APPLAUSE je naslavljal nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami po načelih krožnega gospodarstva in filozofije »nič odpadkov«.

Nataša Solomun že enajst let predseduje Društvu Sonček Posavje, ki združuje več kot 300 članov iz Posavja in širše, med njimi je okoli 110 otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju. Nataša je gonilna sila široko zastavljenega programa, ki ga izvajajo v društvu, saj za člane in njihove družinske člane izvajajo številne aktivnosti in zdravstveno terapevtske kolonije, v katerih poudarjajo gibanje; pohodništvo, smučanje, plavanje, supanje, potapljanje, druge vodne aktivnosti, in hipoterapije, kar je vse za člane, poudarja, terapevtskega pomena. Poleg tega se je s cerebralno paralizo soočila tudi v svoji družini in kot lokalno junakinjo jo predstavlja Suzana Vahtarič.

Valentina Golob je pediatrinja, ki je skupaj s še 4. strokovnjakinjami različnih profilov v Dokležovju blizu Murske Sobote ustanovila razvojni center, v katerem imajo vsi otroci možnosti krepiti svoje danosti. Potem ko je vodila razvojno ambulanto s centrom za zgodnjo obravnavo v murskosoboški bolnišnici, je spomladi stopila na novo pot, na kateri želijo v centru Papilio zlasti s preventivnimi dejavnostmi podpreti področja, kjer se v javnem zdravstvu in šolstvu porajajo vrzeli, ki pa jih tako otroci kot njihovi starši sami ne zmorejo zapolniti. Sodobni način življenja otroke vse prevečkrat prikrajša za primarno pridobivanje izkušenj, starši pa od njih pričakujejo več, kot zmorejo oziroma s svojimi pričakovanji prehitevajo običajni razvoj otroka. Na vse to je pred prihajajočim Tednom otroka v pogovoru s tokratno Lokalno junakinjo, pediatrinjo Valentino Golob, opozorila naša pomurska dopisnica Lidija Kosi.

Mihov dom je priznanje za Naj planinsko kočo prej drugič. »Ko planinec vidi Knafeljčevo markacijo, ve, da je na pravi poti, ponovno priznanje potrjuje našo izbrano pot«, pravi Aleš Štefe, ki je že desetletje oskrbnik. Najprej na Valvazorjevem domu, tri leta pa sta s partnerico Petro Bratuša v Mihovem domu pod Vršičem. » Oskrbništvo ni služba, je način življenja, odpovedovanja, to poletje smo delali tudi po osemnajst ur. Vsaka občasna pomoč, ki jo težko dobijo, je dobrodošla. »Deset let nisva imela dopusta, poskušala bova najti še en par, da bi se izmenjavali, in bi bil tudi za naju kdaj čas za oddih«, si želi Aleš Štefe. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Gregor Blažič je direktor in poveljnik Gasilsko reševalnega centra Novo mesto, pa operativni gasilec, poveljnik novomeškega občinskega štaba civilne zaščite, predsednik folklornega društva Kres v katerem je še član moške pevske skupine in harmonikar, obenem je dejaven tudi na drugih področjih, zato ga upravičeno štejemo med lokalne junake na Dolenjskem. Pred mikrofon ga je povabil Jože Žura.

V tokratnem Lokalnem junaku vam bomo predstavili človeka, ki v svojem okolju velja kar za svojevrstno lokalno znamenitost. Andrej Perhaj, dolgoletni vodnik na Trubarjevi domačiji, razlagalec življenja in dela Primoža Trubarja, priložnostni pesnik in amaterski gledališčnik, človek, ki svoja razmišljanja zapisuje tudi v Trobli, glasilu občine Velike Lašče. Z njim se je pogovarjal Marko Škrlj.

Desetletni Sanin Sukanović iz Nove Gorice je običajen fant, ki pa ima veliko srce in čut za pomoč sočloveku. Naj bo to ostarela soseda ali vrstnik v stiski. Pred dvema letoma pa ga je ganila zgodba otrok, obolelim za rakom, ki zaradi zdravljenja izgubijo lase. In takrat se je odločil, da bo podaril svoje lase za izdelavo lasulje. Kljub posmehljivim komentarjem sovrstnikov, da izgleda kot punčka, je vztrajal do konca. Njegova vztrajnost je presenetila tudi mamo Emino. Spoznajmo tokratnega Lokalnega junaka v zgodbi, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Lojze Ovijač je oskrbnik Domžalskega doma na Mali planini zadnjih 12 let. Na planino je sicer zahajal že v mladosti, prvega gosta pa je pri 24 letih postregel v Črnuškem domu, planinski postojanki, nedaleč od Domžalskega doma. Planina, kot pravi, mu je enostavno zlezla pod kožo.