Medical Orbit

Pogovor z doc. dr. Žigo Rotarjem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana, je nastal v seriji Skočimo na lepše. Dr. Rotarja sta gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva. 
Pogovarjali so se o naslednjih temah: 

Dodatne informacije:

SI-REU-1022-001

Vsebina je informativne narave in ne predstavlja zdravstvenega nasveta. Odločitve o zdravljenju sprejema lečeči zdravnik glede na stanje posameznega pacienta. 

Podkast s prim. doc. dr. Iztokom Holcem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Maribor, je nastal v seriji Skočimo na lepše. Z njim sta se pogovarjala Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva. 

Pogovarjali so se o naslednjih temah: 

Dodatne informacije: 

SI-REU-1022-002

Vsebina je informativne narave in ne predstavlja zdravstvenega nasveta. Odločitve o zdravljenju sprejema lečeči zdravnik glede na stanje posameznega pacienta. 

Mnogi zdravniki v prostem času muzicirajo, redki pa ob študiju medicine diplomirajo še na akademiji za glasbo in se na koncu odločijo za profesionalno glasbeno kariero. Doktorja medicine Mojca Bitenc Križaj in njen mož Domen Križaj sta šla po tej neuhojeni poti.
  »Če ima človek vizijo in prepričanje, da nekaj lahko, potem o tem prepriča tudi druge. Je pa res, da brez pomoči kolegov in razumevajočih profesorjev ne bi šlo.« – Domen Križaj  »Na začetku sem ob študiju našla čas tudi za treniranje rokometa. Po naravi sem zelo organiziran človek. Še zdaj svoje urnike pišem v beležko in si te beležke tudi pridno shranjujem. Vsaka me tako spomni na neko obdobje.« – Mojca Bitenc Križaj 
Mojco danes za operno solistko pokliče veliko tujih, pa tudi slovenska operna gledališča. Pri nas se je med drugim predstavila z vlogami Papagene v Mozartovi Čarobni piščali, Liù v Puccinijevem Turandotu in Antonie v Hoffmannovih pripovedkah. Domen s svojim baritonom polni večinoma tuje operne hiše – Theater Basel, Zomeropera Alden Biesen in Frankfurtska opera.
 
 Glasbeni kritiki obema napovedujejo svetlo prihodnost. Sama pa se zelo dobro zavedata sprememb v glasbenem svetu, ne le v zadnjih mesecih.
 »Ne smeš si očitati, če kakšne avdicije ne opraviš. Režiserji in dirigenti imajo po navadi že prej neko idejo, iščejo nekaj zelo specifičnega. Ob tem pa ne odloča vedno le glas, danes se posluša tudi z očmi.«  – Domen Križaj 
Ob letošnjem kulturnem prazniku sta v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana priredila skupni koncert slovenskih samospevov. Takšnih projektov bi si seveda želela še več, a je načrtovanje kariere v dvoje nemogoče.
 
Na vprašanje, kako prav jima pri petju pride medicinsko znanje, skupaj odgovarjata, da je koristno, ker poznata anatomijo in fiziologijo svojega inštrumenta. Če kdo od njiju zboli, pa sta drug drugemu zdravnika.
 
Razširjenemu pogovoru z Mojco Bitenc Križaj in Domnom Križajem prisluhnite v novem delu IMA podkasta, v katerem v tednih pred podelitvijo naših nagrad International Medis Awards gostimo znanstvenike, zdravnike, farmacevte, profesorje in novinarje, ki znanost spreminjajo v dostopno širši javnosti. 

Kljub razmeram, ki pronicajo v vse pore naše družbe, pa tudi prav zaradi njih, svetilnik znanosti ne ugaša. Letošnje nagrade International Medis Awards za klinična dognanja zdravnikov in farmacevtov srednje in jugovzhodne Evrope so pred vrati. Lansko leto, ob sočasni 30-letnici delovanja družbe Medis, jih je prejelo pet Slovencev. Ena od lanskoletnih nagrajenk je tudi doktorica Tanja Soklič Košak, specialistka otorinolaringologinja s klinike za ORL UKC Ljubljana.

Kakšno je trenutno stanje Vaših raziskav, jih je v teh pogojih sploh moč izvajati?

Bolniki nas obiskujejo naprej in bolezni ostajajo. Raziskovanje kroničnega vnetja sinusov se torej pri nas nadaljuje. V prvem delu smo opravili analizo najpomembnejših genov, ki se izražajo v trenutku vnetja. Izkazalo se je, da sodelujejo pri kroničnem vnetju brez polipov mnogi geni, za katere prej nismo vedeli. Ob tem ugotavljamo, da glavno vlogo pri vnetju prevzemajo citotoksični T-limfociti, kar je nekaj novega.

Cilj vaših raziskav je personalizirana medicina. Kako bi razložili ta termin?

To je bolniku prilagojeno zdravljenje. Predvsem gre za tiste bolnike, ki z ustaljenim zdravljenjem ne dosežejo dobre kakovosti življenja. Gre za napredek, ki bo pomagal najtežje obolelim.

Tovrstni raziskovalni presežki si gotovo zaslužijo priznanje širše javnosti. Kaj se je za Vas spremenilo od lanskoletne podelitve Medisovih nagrad, kako je bil ta dosežek sprejet med Vašimi kolegi?

Z veliko pohvale, z občudovanjem. Imunologi z univerzitetne klinike Golnik so bili ponosni, kar je prav, saj je dosežek plod našega skupnega dela. Nagrade ti dajo priznanje, da si na pravi poti in veliko motivacijo za naprej. International Medis Awards je tako gotovo spodbuda za celotno raziskovalno skupino pa tudi poziv kolegom, da se še naprej trudijo predstavljati svoje raziskave v priznanih znanstvenih revijah.

Več o delu dr. Tanje Soklič Košak in njenega kolektiva lahko slišite v novi oddaji podkasta International Medis Awards, v katerem s sogovorniki iz sveta medicine in farmacije odštevamo do težko pričakovane podelitve nagrad IMA 2020, ki bo 26. novembra.

Znanost in vsa njena ključna odkritja so se, zaradi zabrisane meje med dejstvi in mnenji, ki jo je prineslo z družbenimi omrežji podprto hitro deljenje nepreverjenih informacij, znašla v zagati. Kako ljudem predstaviti, kaj so z znanostjo podprta dejstva in kaj ne?

"Ključno pri komuniciranju v znanosti je, da svojo publiko vzgoji do te mere, da lahko vsak posameznik sam presodi, kateremu viru verjeti in kateremu ne," pravi dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof, urednik portala Kvarkadabra, prejemnik naziva Komunikator znanosti 2019 in gost našega tokratnega podcasta.

Znanost je umetnost premagovanja novih izzivov in edina, ki nas lahko popelje iz globalne negotovosti, ki je objela leto 2020. Raziskovalci v medicini in farmaciji kljub razmeram nadaljujejo svoja poslanstva, za kar je potrebna vztrajnost, pa tudi veliko osebnih odrekanj. Kaj vedno znova žene znanstvenike v neznano?  "S stališča kliničnega zdravnika je to trenutek, ko za veliko bolnikov ne najdeš dobre rešitve ali pa so bile vse izčrpane. Pogosto te v raziskovanje pripravijo kar bolniki sami. Začne se z brskanjem po člankih, ki bi ti lahko pomagali. To iskanje pa se v ustreznem okolju lahko spremeni v neko bolj sistematično zgodbo, s katero poskušaš rešiti težavo. Na koncu pa je vedno cilj pomagati. Najprej svojim bolnikom, nato še vsem ostalim."

Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije, UKC Ljubljana, predsednik strokovne žirije International Medis Awards. Svoje poslanstvo že sedmo zaporedno leto nadaljuje tudi mednarodni natečaj International Medis Awards, kjer se do 28. septembra 2020 zbirajo prijave raziskovalcev iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. Je postala vloga predsednika mednarodne strokovne žirije tega mednarodnega natečaja z leti kaj lažja ali je vse bolj zahtevna? »To je še vedno izziv. Že od samega začetka je natečaj zastavljen izjemno transparentno in neodvisno. Po koncu podelitve nagrad imajo tako tudi vsi udeleženci vpogled v točkovanje in obrazložitev vrednotenja svojega prispevka.«Prof. dr. Matija Tomšič Vsakdo najbolj budno spremlja svoje področje specializacije. Katera so tista prebojna odkritja in tehnologije na področju revmatologije, ki jih najbolj nestrpno pričakujete v praksi? »Revmatologija je imela v zadnjih 15 letih strahovit napredek. Preboj so bila gotovo nova zdravila, pa tudi diagnostični postopki, s katerimi bi lahko hitreje odkrivali bolezni. Raziskave tako iščejo vzroke pa tudi zdravljenja za nekatere trenutno neozdravljive revmatološke bolezni, ki so še vedno kronične.« Prof. dr. Matija Tomšič

The International Medis Awards addresses the lack of a regional system and recognizes the excellent accomplishments in medicine and pharmacy of everyone working in daily clinical practice.

But this story follows a different group of professionals. The kind which brings science closer to the people. Unreliable sources, false experts, fake news – all this while facing a world health crisis.

How complicated is a workday of a science journalist? Many media outlets obviously still believe only bad news is good news. Are people really only interested in scandals?

Listen to a discussion about science journalism nowadays with:

Raziskave v medicini za bolnike z rakom ne pomenijo le novih možnosti zdravljenja, temveč v številnih primerih preživetje. Zato so po besedah izvršne direktorice Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, Kristine Modic, preprosto neprecenljive. V intervjuju smo se dotaknili obetavnih metod zdravljenja v hematologiji, ki, tako upajo v združenju, prinašajo novo paradigmo zdravljenja; težav bolnikov s slabšo dostopnostjo do nekaterih zdravstvenih storitev v luči ukrepov preprečevanja okužb z novim koronavirusom in drugih zanimivih tem. Vabljeni k poslušanju podkasta! 

“It is nice to have the ability to exchange ideas and to show research, especially in such a problematic period. All kinds of research activities and competitions are welcome, because they give us the opportunity to keep on working in our fields.” – Professor Georgi Momekov Professor Georgi Momekov is a lecturer for pharmacology and pharmacotherapy at the Faculty of Pharmacy in Sofia. His general field of research is oncological pharmacology, with projects mostly aimed at discovery of anticancer molecules from natural products, predominantly plants, but also from marine organisms and fungi. This year he was elected as a member of a specialised expert council responsible for elaboration of guidelines and treatment strategies related to COVID-19 in Bulgaria. Professor Momekov is also active in numerous practical studies, conferences and task forces about drug interactions. All of these efforts are clinically relevant, especially in an evolving professional environment.  “In Bulgaria, as in some other post-socialist republics, clinical pharmacy is not as developed as in Western Europe or North America. The role of the clinical pharmacist in hospitals is also quite different. However, the field is developing very fast, especially in the oncological department.” – Professor Georgi Momekov One of the catalysts for the progress of clinical science is also publication of achievements in revered science journals and participation of Bulgarian practitioners at competitions such as the International Medis Awards.  “In such competitions it is not important who the winner is. It is nice to collaborate and show what you are going to do, to get some context and some knowledge about what is happening in your country and to check what is the practice in the neighbouring countries. So I think Bulgaria will at least take part in this competition.” – Professor Georgi Momekov To find out more about the state of clinical pharmacy in Bulgaria, listen to our podcast. In the weeks leading up to the International Medis Awards, we host scientists, doctors, pharmacists, professors and journalists who are transforming science into a field accessible to the general public.

Srpska prestonica se poslednjih meseci potpuno promenila. Puls ulica se usporio, šeta samo uzorak turista, a zdravstvene mere upozoravaju da je ovo naša nova normalnost. U svetlu situacije pozvali smo prodekana za naučno istraživački rad na Medicinskom fakultetu Univerziteta u Beogradu, prof. dr Tatjanu Pekmezović. „Svakako je veliki  izazov za naučnu zajednicu da se osmisli post-covid period i društveno-ekonomski odgovor na ovu pandemiju“. - Prof. dr Tatjana Pekmezović Stanovnici Srbije su u međuvremenu iskusili sve od totalne opuštenosti do hore legalis. Da li je nauka imala dovoljno glasa u ovim merama? „Naše Ministarstvo prosvete, nauke i tehnološkog razvoja obrazovalo je radnu grupu odmah na početku epidemije. Radna grupa se sastojala od predstavnika svih fakulteta i naučnih instituta u zemlji koji imaju bilo kakve veze sa covid bolešću. Ja sam u toj grupi bila predstavnik Medicinskog fakulteta. Naš zadatak je bio da sakupljamo najrelevantnije naučne informacije, koje mogu pomoći rešavanju problema vezanih za covid, pre svega epidemioloških i zdravstvenih. U tom smislu predloženo je nekoliko projekata koje je Vlada Srbije usvojila. Konkretno ja vodim projekat nacionalne seroepidemiološke studije u kojoj se u jednom delu ispituje nivo antitela u populaciji a u drugom pravimo molekularnu karakterizaciju virusa koji cirkuliše u našoj populaciji“. - Prof.dr Tatjana Pekmezović Teško ali vrlo važno je u trenutnoj situaciji razmišljati o budućnosti. Pravi put napred je naučni optimizam, kojeg prof.dr Tatjana Pekmezović još uvek oseća među kolegama istraživačima. „Sve oči su uprte u dva pravca, proizvodnju vakcine i proizvodnju leka. Šta će ići brže i šta će biti uspešnije zavisi od ulaganja, brzine sa kojom se savladavaju pojedini aspekti covid bolesti i proširuje kvantum znanja. Jedno i drugo je na žalost sporo ali optimizma ima i istraživanje vakcine je ušlo u treću kliničku fazu u nekoliko centara u svetu“. - Prof.dr Tatjana Pekmezović U IMA podkastu možete čuti više o učešću stručnjaka i finansiranju naučnih istraživanja u Srbiji i naučnoj saradnji u regionu. U nedeljama koje predhode International Medis nagradi, ugostićemo naučnike, lekare, farmaceute, profesore i novinare koji transformišu nauku u polje dostupno široj javnosti.