Medical Orbit

Srpska prestonica se poslednjih meseci potpuno promenila. Puls ulica se usporio, šeta samo uzorak turista, a zdravstvene mere upozoravaju da je ovo naša nova normalnost. U svetlu situacije pozvali smo prodekana za naučno istraživački rad na Medicinskom fakultetu Univerziteta u Beogradu, prof. dr Tatjanu Pekmezović.

„Svakako je veliki izazov za naučnu zajednicu da se osmisli post-covid period i društveno-ekonomski odgovor na ovu pandemiju“. - Prof. dr Tatjana Pekmezović

Stanovnici Srbije su u međuvremenu iskusili sve od totalne opuštenosti do hore legalis. Da li je nauka imala dovoljno glasa u ovim merama?

„Naše Ministarstvo prosvete, nauke i tehnološkog razvoja obrazovalo je radnu grupu odmah na početku epidemije. Radna grupa se sastojala od predstavnika svih fakulteta i naučnih instituta u zemlji koji imaju bilo kakve veze sa covid bolešću. Ja sam u toj grupi bila predstavnik Medicinskog fakulteta. Naš zadatak je bio da sakupljamo najrelevantnije naučne informacije, koje mogu p

Mnogi zdravniki v prostem času muzicirajo, redki pa ob študiju medicine diplomirajo še na akademiji za glasbo in se na koncu odločijo za profesionalno glasbeno kariero. Doktorja medicine Mojca Bitenc Križaj in njen mož Domen Križaj sta šla po tej neuhojeni poti.

»Če ima človek vizijo in prepričanje, da nekaj lahko, potem o tem prepriča tudi druge. Je pa res, da brez pomoči kolegov in razumevajočih profesorjev ne bi šlo.« – Domen Križaj

»Na začetku sem ob študiju našla čas tudi za treniranje rokometa. Po naravi sem zelo organiziran človek. Še zdaj svoje urnike pišem v beležko in si te beležke tudi pridno shranjujem. Vsaka me tako spomni na neko obdobje.« – Mojca Bitenc Križaj

Mojco danes za operno solistko pokliče veliko tujih, pa tudi slovenska operna gledališča. Pri nas se je med drugim predstavila z vlogami Papagene v Mozartovi Čarobni piščali, Liù v Puccinijevem Turandotu in Antonie v Hoffmannovih pripovedkah. Domen s svojim baritonom polni večinoma tuje operne hiše – Theate

Zahvaljujoč novostim na področju onkološkega zdravljenja beležimo vedno daljše preživetje in boljšo kakovost življenja bolnikov z rakom. V Združenju Evropa Donna Slovenija zato pozdravljajo raziskave in novosti na področju zdravljenja in diagnostike, ki so še zlasti pomembne za ženske z napredovalim rakom dojk, poudarja dr. Tanja Španić, predsednica združenja. 
Brez sodobnih dognanj, diagnostike in terapij si zdravstvene obravnave bolnikov z rakom ni mogoče več predstavljati, saj je raziskovanje pogon vsega razvoja v zdravstvu, poudarja dr. Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija: 

»Verjetno si sodobne medicine ne moremo predstavljati brez raziskav in dodatnih potrditev novih odkritij. To je ključno oziroma je pogon vsega razvoja v zdravstvu. Ne nazadnje se raziskave začenjajo v laboratorijih in preden ugledajo luč sveta, traja kar nekaj let, včasih desetletij in tudi več. Brez tega ni sodobnega niti trenutnega zdravstva, onkologije pa sploh.«
Psevdoznanost, ki sicer ni združljiva z nikakršnimi znanstvenimi dejstvi, vse pogosteje vdira v javni prostor in prevzema vlogo razsodnika o vzrokih in ugotavljanju bolezni, varnih in nevarnih metodah preprečevanja in zdravljenja bolezni in stanj, bolnike pa zavaja in odvrača od z dokazi podprte medicine. 

Družabna omrežja lažnim novicam omogočajo hiter in širok dostop do zainteresiranih javnosti in ljudje soočeni s težkimi diagnozami nemalokrat postanejo njihove žrtve: 

»Na žalost je človek, ko zboli, zelo velika tarča za instant novice, za novice ki niso preverjene, za velike obljube ozdravitve in podobne izjave. Na žalost temu ni tako. Vemo, da sta vsako zdravilo ali metoda preden prideta v prakso večkrat preverjena v dolgih kliničnih študijah, gresta čez odobritvene postopke uradnih agencij in še vedno ljudje takim preverjenim metodam manj zaupajo kot nekim instant kratkim sporočilom na družbenih omrežjih. 

Zato se v Evropi Donni in drugih društvih trudimo, da delimo kredibilne in preverjene informacije, da se predstavniki bolnikov udeležujemo tudi strokovnih predavanj in srečanj. Zelo dobro sodelujemo s strokovnjaki v Sloveniji, da nam pomagajo ta strokovni jezik na nek način prevesti v človeku prijazen in razumljiv jezik, da tudi bolnice in njihovi svojci razumejo, kaj novosti prinašajo.« 
Epidemija novega koronavirusa je vplivala na zdravstveno obravnavo, preventivni programi so začasno zastali, diagnostika in samo onkološko zdravljenje pa sta v Sloveniji potekala nemoteno. Strokovnjaki so v času prvega vala epidemije kljub temu beležili manj napotitev na diagnostiko in pričakujejo več novoodkritih primerov raka v kasnejših stadijih. Razmeram marca razglašene epidemije so se hitro prilagodila združenja bolnikov, tudi Evropa Donna Slovenija, ki s svojimi novim okoliščinam prilagojenimi aktivnostmi nadaljuje: 

»Ta svetovna pandemija je vse postavila pred en velik izziv. Na začetku smo se malo ustavili potem pa kar hitro prilagodili. V Europa Donna skušamo nadaljevati z vsemi programi, kar ni vsak dan lahko. Vzdržujemo tiskane medije in tudi spletne, večino našega psihosocialnega programa, ki je velik del naše podpore bolnicam in svojcem pa selimo na splet v spletne sobe, spletne klepetalnice, kar seveda ni primerno za vse, vendar jih poskusimo spodbuditi, da tisti, ki jim vseeno takšen način srečevanja in podpore ustreza, se tega udeležujejo, ostali pa mogoče po telefonu ali pa ena na ena individualna posvetovanja v živo.»

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., je izjemno ponosna na slovenske zdravnike - raziskovalce. Tudi na lanskih sedem strokovnjakov UKC Ljubljana, ki so bili prepoznani za najboljše raziskovalce v medicini in farmaciji srednje in jugovzhodne Evrope natečaja International Medis Awards, saj so temu podobni natečaji pomembna spodbuda, da slovenski zdravniki ostajajo doma in se karierno razvijajo v domovini. 

Zaprisega znanosti ni trenutni navdih, temveč odnos do dela in življenja obče. Je notranja drža, nekakšen imperativ, ki raziskovalce žene, da neumorno in brezmejno odkrivajo, preverjajo in preizkušajo. Ti posamezniki spreminjajo kolesje zgodovine in so nosilci sprememb in obet upanja. O tem in še čem v podkastu s predsednikom mednarodne žirije za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji International Medis Awards, prof. dr. Matijo Tomšičem. 

Vabljeni k poslušanju!

O največji tekmi znanstvene skupnosti sodobnega časa, vplivu pandemije Covida-19 na zavedanje o pomenu aplikativnih in bazičnih raziskav ter še o čem, smo se ob otvoritvi že 7. mednarodnega natečaja za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji International Medis Awards 2020 pogovarjali s predsednikom Slovenskega farmacevtskega društva mag. Matjažem Tušem.