Metamorfoza

Tokrat s školjkami potujemo v preteklost, s kiti poslušamo bitje srca in letamo z majhnimi dinozavri.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V današnjih novicah predstavimo raziskavo, ki se z biološkimi podatki loti vprašanja, kako hitro se Luna oddaljuje od Zemlje. Gre za analizo dnevnic pri školjkah, iz katerih lahko z domiselnimi načini razberemo marsikaj.

Ali ste vedeli …, kako hitro bijejo srca sesalcev? V današnji temi govorimo o povezavi med velikostjo živali in bitjem srca (in stopnjo metabolizma), povemo tudi nekaj ekstremov. Povod za tole je bila nedavna raziskava o bitju srca sinjega kita – raziskovalci so to izmerili sploh prvič!

Vaški posebneži: Danes je to nova vrsta dinozavra izpred 99 milijonov let. Šlo naj bi za izjemno majhnega, žužkojedega jadralca, ki bi tako bil daleč najmanjši znan dinozaver. No, potem pa je tukaj še nekaj polemik in morda gre v resnici za kuščarja.

ZUNANJE POVEZAVE

Zakaj se Luna odmika od Zemlje?

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se potopimo v nano svet virusov!

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokrat se spustimo na nano skalo bioloških delcev – potopimo se v vrste virusov – v goste pa je prišel dr. Denis Kutnjak iz Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo.

Debatiramo o tem, kaj sploh so virusi in kako so zgrajeni. Ali sploh lahko trdimo, da so živi? Pogledamo tudi, kako se razmnožujejo, kakšna je verjetno njihova prava pestrost in kdaj v zgodovini življenja so se pojavili. Navržemo še kup zanimivosti o dinamiki teh izredno majhnih bioloških sistemov, ki vseeno spominjajo na vse značilnosti čisto pravih makroskopskih ekosistemov. Nekatere stvari presenetijo tudi biologe.

ZUNANJE POVEZAVE

Koliko ton skupno tehtajo različni organizmi?

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat s paraziti zadržujemo dih, s kačjerepi gledamo brez oči in se lepimo s prilepi.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat govorimo o raziskavi, v kateri razkrijejo prvo znano žival, ki ne diha. Gre sicer za dobro znanega parazita v mišicah lososov, ta »podrobnost« iz njihovega življenja pa je nova.

Ali ste vedeli …, da nekatere živali vidijo brez oči? Jap, ni nujno, da vidimo lepo sliko, kot nam jo iz podatkov oči izrišejo naši možgani. Svetlobno zaznavanje okolja je lahko tudi precej drugačno.

Vaški posebneži: Tokrat je to riba prilep. Ime je dobila zato, ker se, kakopak, prilepi na druge ribe.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat z meduzami razvijamo pametne mine, plezamo z vevericami in s kukavičjimi somi skrbimo za zarod.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V tokratni novici več o raziskavi, ki jo je spodbudil pojav »pekoča voda«. Odkrili so nov način zbadanja meduz, kjer gre za nekakšen lov na daljavo s pomočjo avtonomnih vodnih min.

Ali ste vedeli …, kako dobro plezajo veverice? Vprašanje poslušalca se je sicer nanašalo na hrapavo oz. gladko lubje dreves, mi smo pa odgovor nekoliko razširili.

Vaški posebneži: Tokrat je to riba kukavičji som hrbtoplovec. Kot pove ime, gre za ribo, ki ima pticam kukavicam podobno razmnoževalno strategijo.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat z orhidejami jemo les, lajamo s psi, pojemo z bramorji in letamo s postovkami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V tej rubriki tokrat predstavimo novo raziskavo o nezelenih orhidejah, natančneje o tem, kako pridobivajo energijo. Raziskovalci so uporabili elegantni trik, ki vključuje poskusno proženje atomskih bomb, s katerim so pokazali, da se te zanimive rastline posredno prehranjujejo z lesom.

Ali ste vedeli …, kako daleč še slišimo pasji lajež? V ta problem smo zagrizli po pismu poslušalca, ki ga zanima, kako daleč še slišimo srednje velikega psa, če v okolju ni preprek. Pri reševanju tega vprašanja moramo odgovoriti še na kar nekaj vprašanj.

Vaški posebneži: Tudi vaška posebneža tokrat sta nominirana s strani poslušalcev – to sta bramor in ptica postovka. Bramor je zanimiva kobilica, ki živi krtu podobno življenje pod zemljo in poje s pomočjo kamrice, ki deluje kot ojačevalnik. Postovke so skupina vrst iz rodu sokolov, ki jih pogosto opazimo tudi v mestih in jih prepoznamo po značilnem lebdenju.

ZUNANJE POVEZAVE

Stabilizacija glave pri postovki 1

Stabilizacija glave pri postovki 2

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Pripravili smo spisek najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2019.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

1) Gibljivi bičkar ovratničar: Choanoeca flexa

Članek: Brunet et al. 2019. Science 366: 326–334

Gre za novo vrsto bičkarja ovratničarja (Choanoflagellata) iz karibskega otoka Curacao – to je kraljestvo organizmov, ki je najbolj sorodno živalim. Gibljivi bičkarji ovratničarji se združujejo v kolonije, v katerih spreminjajo svojo obliko in s tem tudi koordinirajo obliko kolonije.

Video posnetek koordiniranja krčenja kolonije

2) Velikolistno morsko grozdje: Coccoloba gigantifolia

De Melo et al. 2019. Acta Amazonica 49: 324-329.

Gre za drevo iz brazilskega amazonskega gozda, ki ima ene največjih listov sploh. Ti v dolžino merijo do 2,5 m, v širino pa do 1,4 m. Ta vrsta je sicer znana že 35 let, vendar je zaradi vrste zapletov niso formalno opisali do leta 2019.

3) Školjkoljubne pijavke: 7 vrst

Bolotov et al. 2019. Scientific Reports 9: 16449.

Gre za znanstveni članek, kjer so opisali 7 novih vrst pijavk, ki del življenja preživijo v školjkah. Take pijavke so sicer že znane, ampak slabo poznane – skupaj z novimi sedmimi je skupno število poznanih zdaj še vedno zgolj 12! V članku se lotijo tudi evolucije tega vedenja.

Mimogrede, 7 novih imen je: Hemiclepsis myanmariana, H. kasmiana, H. khankiana , Batracobdelloides conchophylus, B. hlaingbweensis, B. indochinensis, B. yaukthwa, B. koreanus.

4) Wherleyeva osata bogomolka: Vespamantoida wherleyi

Svenson & Rodrigues 2019. PeerJ 7: e7886.

Nova vrsta je prvi in edini predstavnik bogomolk, ki posnema ose in to počne odlično. Ima kontrastno rdeče oranžno telo z nekaj črnimi deli telesa, tanek zažetek med oprsjem in zadkom in splošen osati videz. Za nameček se na videz vedejo popolnoma, kakor ose – hitro in sunkovito.

5) Simpirina lišajka: Carrikerella simpira

Rivera & Callohuari 2019. Neotropical Entomology: https://doi.org/10.1007/s13744-019-00744-y

To je nova vrsta bogomolke iz sredine Andov, ki oponaša lišaje, vendar to ni posebej zanimiva lastnost. Vse do zdaj znane bogomolke plen zagrabijo in stisnejo, ta vrsta pa plen nabode!

Zanimivo je tudi vrstno ime simpira, ki se nanaša na rogato, mitično bitje iz Amazonije. Glede na pripovedke lokalnega plemena Shipibo-Conibo, Simpira iztegne eno roko, da zagrabi svoj plen.

6) Žepasti morski pes: Mollisquama mississippiensis

Grace et al. 2019. Zootaxa 4619: 109–120.

Gre za novo vrsto morskega psa iz družine zmajeplavutih morskih psov (Dalatiidae), ki so sicer čudaški, globokomorski morski psi, med katerimi najdemo tudi bioluminiscenco. Del te družine so tudi žepasti morski psi.

Tej družini pripadajo tudi žepasti morski psi, med katerimi je bil do zdaj znan samo en osebek! Ta je torej drugi najdeni osebek cele skupine, ki pripada tudi svoji vrsti.

7) Električne jegulje: Electrophorus voltai, E. varii

De Santana et al. 2019. Nature Communications 10: 4000.

Električno jeguljo, Electrophorus electricus, iz Amazonije, je opisal Carl Line že leta 1766. Letos so to vrsto razdelili na na tri. Te se ločijo morfološko, genetsko in ekološko, pri eni od njih (E. voltai) pa so zabeležili precej višjo napetost električnih udarcev.

8) Sligojev orjaški močerad: Andrias sligoi

Turvey et al. 2019. Ecology & Evolution 9: 10070– 10084.

Kitajski orjaški močerad, Andrias davidianus, je bil včasih splošno razširjen na Kitajskem, danes pa ga intenzivno gojijo in je v naravi zelo ogrožen. Sedaj je tudi formalno, da gre pri tej največji dvoživki v resnici za vsaj tri ločene linije močeradov (vrste). Eno (A. sligoi) so formalno opisali, tretja je še neopisana. Novo opisana A. sligoi tudi vsebuje največje znane osebke, ki v ekstremih dosežejo 180 cm telesne dolžine in maso 60 kg.

9) Malgaške pritlikave žabe: Mini mum, Mini scule, Mini ature

Scherz et al. 2019. PLOS ONE 14: e0213314.

V znanstvenem članku so raziskovali evolucijo majhne telesne velikosti med žabami na Madagaskarju. Ob tem so opisali 5 majhnih vrst žab, med katerimi 3 pripadajo rodu, ki vsebuje ene najmanjših žab sploh. Dobile so tudi zanimiva imena.

10) Severni zeleni drevesni piton: Morelia azurea azurea, M. a. utaraensis, M. a. pulcher

Natusch et al. 2019. Molecular Phylogenetics and Evolution 142: 106640.

Zeleni drevesni piton je vrsta kače iz Nove Gvineje, Indonezije in Avstralije. Poznamo jo že 150 let in je popularni, eksotični hišni ljubljenček ter zaradi tega ogrožena vrsta. Letos so pokazali, da gre za vsaj 2 vrsti. V novo opisani vrsti Morelia azurea ločimo še 3 jasne linije, ki imajo zaenkrat status podvrst.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

V tokratni posebni oddaji se lotimo aktualne teme, to je ekologije požarov, v odsotnosti mačke (Matjaža) pa se miši (sovoditelji) pogovarjajo prav o mačkah in miših.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Čeprav je ekipa podkasta napovedala dober mesec dolg odmor, saj je idejni vodja Matjaž na zasluženem dopustu, nas je Romana, Lovrota, Alenko in Uršo zasrbel jezik.

V tej posebni oddaji smo se tako najprej pogovarjali o ekologiji požarov, kaj to sploh je (ja, nekateri organizmi požar celo izkoriščajo in so nanj prilagojeni) in kaj to pomeni za naravo.

Po vzoru pregovora, kadar mačke ni doma, miši plešejo, smo se pogovarjali še prav o teh živalih: najprej o tem, kako daleč običajno vandrajo mačke, nato pa o japonskih plešočih miših in mišji kugi.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat si je vsak izbral in predstavil organizem ali dva, ki ga tako ali drugače povezuje s prazniki v decembru.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

V tokratni posebni oddaji smo se lotili veselega decembra, prazničnega meseca, na katerega nas vežejo različne asociacije.

Poiskali smo asociacije iz biološkega sveta in predstavili nekaj bolj ali manj tipičnih prazničnih organizmov. Tako predstavimo belo omelo (ste vedeli, da je to parazit?), mah, božične črve (ti so morda še najlepši), jelene (ali veste, kdo res vleče sani?), jazbece (ti so zvezdniki božičnih filmov), koze (ugotovimo, da so te glavni božični organizmi) in božična drevesca.

ZUNANJE POVEZAVE

The Crazy Nastyass Honey Badger

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat mutiramo z vinskimi mušicami, zaznavamo položaj telesa in z žabami oponašamo gade.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Med novicami tokrat govorimo o novi raziskavi o zanimivem življenju malo poznanih, a posebnih pijavkah – takih, ki del svojega življenja prebivajo v školjkah.

Ali ste vedeli …, zakaj so sloni tako razbrazdani? Odgovor sploh ni v boju proti parazitom, ampak v ohlajanju.

Vaški posebnež: Tokrat je to saharska srebrna mravlja. Čeprav nekoliko kratkonoga v primerjavi s svojimi dolgonogimi in hitrimi sorodnicami, se je sedaj izkazalo, da je prav to vrsta, ki si zasluži naziv najhitrejše mravlje na svetu.

ZUNANJE POVEZAVE

Članek o pijavkah v školjkah – z nazornimi slikami

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat mutiramo z vinskimi mušicami, zaznavamo položaj telesa in z žabami oponašamo gade.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo staro uganko o rumenih vinskih mušicah. Gre za dobrih 100 let staro raziskavo, ki velja za prvo, ki je pokazala, da je lahko tudi za spremembo vedenja podlaga ena sama mutacija. Vendar pa do danes niso vedeli, kako točno ta mutacija spremeni vedenje mušic. Namig: skrivnost je v spolnih glavničkih samcev.

Ali ste vedeli …, da imamo živali šesti čut? V bistvu ne samo šestega, jih je kar precej. Ampak šesti čut pogosto pravijo ravno temu – propriorecepciji.

Vaški posebneži: Tokrat je to žaba oz. krastača, ki se pretvarja, da je gad. Prva dvoživka sploh, ki oponaša strupenjačo. Ne samo, da izgleda kot gad, tudi sika kot gad!

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].