Metamorfoza

Pripravili smo spisek najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2018.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Lax et al. 2018. Nature 564: 410–414.

Gre za novo vrsto, ki hkrati pripada še novemu super-kraljestvu Hemimastigophora. Podrobno smo to razložili v 91. oddaji. Sicer pa gre za enoceličnega, običkanega grabežljivca, čigar življenski slog je tudi navdihnil njegovo ime.

Eitel et al. 2018. Plos Biology 16: e3000032.

Tukaj gre za komaj drugo vrsto iz živalskega debla, imenovanega Placozoa, čeprav so te živali znane že od 1883. Podrobno smo o tem govorili že v 85. oddaji. Morfološko se jih ne da ločiti, na srečo pa nam danes pomagajo molekularne tehnike!

Korshunova et al. 2018. Plos One. 3: e0192177.

Nova vrsta polža gološkrgarja je prva vrsta te sicer velike skupine, ki živi izključno  v brakični vodi. Celotna velika žlahta je morska, le tri vrste pa občasno zaidejo v manj slano vodo. Ta vrsta zato daje tudi zanimive namige o evoluciji teh polžev.

Rouse et al. 2018. Zootaxa 4377: 451–489.

Tukaj ne gre za opis ene, ampak kar 14 novih vrst kostnih črvov iz rodu Osedax. Te živali smo sicer že predstavili v 33. oddaji, ko je bilo o njih znanega precej manj kot danes. Ta članek je povečal št. znanih vrst iz 5 na kar 19!

Brown. 2018. Biodiversity Data Journal: e22396

Tale novo opisana mušja lepotica je nova najmanjša vrsta muhe! Gre sicer za predstavnico muh grbač, ki so večinoma parazitske in so znane po majhni telesni velikosti. Ali uganete, po katerem Arnoldu je dobila ime? Namig: močne sprednje okončine.

Laciny et al. 2018. ZooKeys 751: 1-40.

Mravlje počnejo vse sorte čudaških reči – nekatere se v samoobrambi celo razstrelijo. Takih vrst ni veliko, zadnja opisana pa sega v leto 1935. Do sedaj seveda, ko smo dobili novo vrsto eksplodirajoče mravlje! O tem fenomenu smo sicer že govorili v 73. oddaji.

Naka & Maruyama. 2018. Zootaxa 4450: 135–141.

Čeprav so mravlje raznorstna skupina, smo do sedaj poznali samo eno jamsko vrsto. Pravkar opisana vrsta je torej druga jamska vrsta mravelj na svetu, vezana na netopirje guano.

Zilberman et al. 2018. Zootaxa 4434: 547–560.

Hrošči so najštevilčnejši red živali. Že od 1853 je znanih 5 sorodnih vrst, ki so edini, ki živijo s termiti. Zdaj smo dobili šesto takšno vrsto!

Patel & Reddy 2018. Scientific Reports 8: 5911.

Kačji jeziki rodu Ophioglossum so praproti, zanimive zaradi največjega števila kromosomov v kateremkoli znanem organizmu. Znani so tudi po telesni majhnosti. Novo opisana vrsta je najmanjša kopenska praprot na svetu – meri zgolj 1 cm!

Dixon & Christenhusz. 2018. Phytotaxa 334: 75-79.

Leta 1928 so opisali prvo podzemno orhidejo iz zahodne Avstralije, kar je bila mednarodna senzacija. Do zdaj sta bili znani samo dve in pravkar smo dobili še tretjo!

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Če bi si lahko od bradatih mož, ki nosijo darila, zaželeli supermoč nekega organizma, kaj bi to bilo?

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

V tokratni posebni oddaji smo se v nekoliko prešernem ozračju lotili nekoliko fantazijske teme. Mnogi organizmi na planetu imajo zavidanja vredne sposobnosti, ki bi jim iz našega vidika lahko rekli kar supermoči. Ne glede na to, ali z željami pišete Miklavžu, Dedku Mrazu ali Božičku, katero supermoč bi si zaželeli, če bi vam jo dotični bradač lahko prinesel? Tega smo se lotili v dveh krogih: v prvem supermoč podarimo en drugemu, v drugem pa si jo zaželimo še sami.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat sekamo glave z mravljami, dojimo s pajki, se otepamo uši s kiti in se prisesamo z ribami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V prvi novici predstavimo novo odmevno raziskavo nekega debla živali, imenovanega Hemimastigophora. Za to ekskluzivno skupino se je izkazalo, da sploh niso živali, ampak t.i. nad-kraljestvo evkariontov (tistih organizmov, ki imajo moderno celico). Takih super-kraljestev je do sedaj samo 5-8!

V drugi novici predstavimo raziskavo o mravljah iz Floride, ki jim lokalci ljubkovalno pravijo »zbirateljice lobanj«. Ali je to res in zakaj to počnejo pa prav v tej novi raziskavi.

V tretji novici danes govorimo o odmevni najdbi neke vrste »dojenja« pri pajkih. Ja, prav ste prebrali – čudno, a resnično.

Ali ste vedeli …, da imajo tudi kiti »uši«? Niste? Nič ne de! Sicer ne gre za uši v pravem pomenu besede. Gre za rakce, ki jim pravijo uši zaradi svojega parazitskega življenja na kitih.

Vaški posebneži: Tokrat je na sporedu samo en vaški posebnež, ki pa zato ni nič manj poseben. Gre za ribo, ki ji je Lovro prisodil ljubkovalno ime priseskovnica. Kot ime pove, ima ta vrsta ogromen in zelo učinkovit prisesek, s katerim lovi, ljudem pa bi morda ti priseski prišli prav tudi kot … hm, npr. obešalniki za brisače.

ZUNANJE POVEZAVE

1) Nino za koledar dobite na: lozej.nina gmail.com

2) Doječi pajki:

3) Ribe priseskovnice

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat konzerviramo mrhovino s hrošči, se gremo karate s ščurki, tečemo s sloni, filtriramo s cevkarji in skačemo iz vode z mantami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V prvi novici se zakopljemo v raziskavo o tem, zakaj se ličinke hroščev mrhovinarjev ne zastrupijo z razpadajočim kadavrom, na katerega so njihovi starši izlegli jajca. Odgovor ni v ličinkah samih, ampak v črevesni flori staršev, ki prevzame razpadajočo maso, jo konzervira in primerno zaščiti pred zunanjimi, škodljivimi mikrobi.

V drugi novici predstavimo raziskavo o obrambi ščurkov pred najezdniškimi osami. Ta obramba vključuje karate udarce!

Ali ste vedeli …, da sloni ne morejo teči ali skakati? Za tem vprašanjem se skriva zanimivo dejstvo, da je izredno malo sesalcev takšnih, ki se niso zmožni odlepiti od podlage. V bistvu jih štejemo na prste.

Vaški posebneži: Prvi vaški posebnež tokrat je jamski cevkar Marifugia cavatica – edini sladkovodni jamski predstavnik sicer zelo raznovrstne skupine mnogoščetincev.

Drugi vaški posebnež pa je orjaški manta, ena največjih rib, ki plava na tem planetu. In še čudna po vrhu, kakopak. Iz vode skače na več načinov in ne vedo, zakaj.

ZUNANJE POVEZAVE

Karate ščurki

Povodni konj teče!

https://www.youtube.com/watch?v=Rv6BbD74gI4

Karate ščurki

Povodni konj teče!

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat pikamo s čebelami in osami, razkužujemo z mravljami, letimo z regratom, z raki gradimo šotore iz trupel in smo človekoliki z gobami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat začnemo z novico o biomehaniki žela čebel in os. Čeprav so v preteklosti raziskovali zgradbo in funkcijo žela, do sedaj še niso neposredno izmerili materialnih lastnosti žela in mehanike med prebadanjem. Izsledki te raziskave bi znali biti uporabni pri izdelavi medicinskih igel. Morda tudi v kakšni drugi branži.

Nadaljujemo z raziskavo delovanja antimikrobnih čistilnih sredstev, ki jih mravlje uporabljajo za razkuževanje svojih kamric. V tej raziskavi se lotijo vprašanja, kako ti strupi vplivajo na zarod mravelj.

Ali ste vedeli …, zakaj seme regrata jadra tako dobro? Tudi mi nismo! Zato pa so v novi raziskavi naslovili ravno to vprašanje. Samo poglejte to sliko!

Vaški posebneži: Prva skupina vaških posebnežev so tokrat rakci iz rodu Phronima. Ti rakci izdolbejo svoje žrtve, čigar trupla uporabijo za … nismo se uspeli dogovoriti, kaj. Hišo, otroški voziček, prikolico, šotor. Nekaj takšnega.

Drugi vaški posebnež pa je gliva, čigar goba včasih izgleda kot keks v obliki človeka. Nova vrsta, ljudem pred nosom.

Rakci iz rodu Phronima.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat smo fermentirali z mikrobi, da bi bolje razumeli enega večjih slovenskih praznikov. Pa na zdravje!

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

V tokratni posebni oddaji Metamorfoza smo se podali na teren in snemali v živo. Gostili so nas v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Času primerno, torej en teden pred velikim slovenskim praznikom vina, smo se pogovarjali o fermentaciji in kulinariki. Gost je bil posebna oseba, dr. Martin Turjak, prav tisti, ki je Matjažu pomagal na samih začetkih podkasta Metamorfoza! Martin pa ni gost kar tako, danes namreč dela kot razvijalec novih prehrambenih produktov v okviru inštituta S. U. R. F., pri svojem delu pa se največ opira ravno na fermentacijo. Njegove produkte lahko preizkusite v lokalu Kucha v Ljubljani.

Sicer pa smo v oddaji predstavili fermentacijo kot proces, torej kaj je in zakaj sploh obstaja, povedali smo nekaj osnov o ekologiji fermentirajočih mikroorganizmov, podali osnove tako zgodovine njene človeške uporabe, kakor tudi današnje industrijske rabe. Večino časa smo kakopak namenili današnji uporabi v prehrani v najširšem smislu. Ker je Metamorfoza podkast o biologiji organizmov, smo govorili tudi o tem, kaj sploh so nam zanimivi produkti in kako na njih »gledajo« mikrobi, ki jih proizvajajo.

ZUNANJE POVEZAVE

Surströmming challenge

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

V posebni oddaji pred nočjo čarovnic se tokrat skozi kviz sprehodimo po nekaj rekordih pajkov.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokratna oddaja je posvečena skorajšnji noči čarovnic. Ker je vsaj v ZDA, zibelki moderne noči čarovnic, močno prisotna ikonografija s pajki, smo tokratno tematsko oddajo posvetili njim. Matjaž je za sovoditelje pripravil kviz, v katerem so se pogovarjali o rekordih pajkov. Izvedeli boste ekstreme pajkov (in drugih členonožcev) v velikosti, starosti, mrežah, nevarnosti za človeka, dolžini parjenja, hitrosti tekanja itd. Naberite si zalogo zanimivosti, da na zabavi za noč čarovnic ne bo neprijetne tišine!

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat z ribami opravljamo test z ogledalom, s kuščarji spreminjamo barvo, smo muhasto nadležni in kratkotrajno smrdimo z Rafflesia-o.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat začnemo s predstavitijo raziskave, ki je še v recenziji, obravnava pa zanimivo tematiko samozavedanja pri nečloveških živalih. V raziskavi predstavijo podatke o možnem samozavedanju pri ribah, ki so uspešno prestale t.i. test z ogledalom.

V drugi novici predstavimo zanimivo raziskavo o barvni adaptaciji pri kuščarjih in kaj to pomeni za naše razumevanje evolucije. Na prvi pogled zaguljeno, ampak zdržite z nami. :)

Ali ste vedeli …, da so hrošči najštevilčnejša skupina med živalmi po številu vrst? Tako je, na kratko predstavimo nekaj zanimivosti in številk.

Vaški posebneži: Na željo poslušalke tokrat med vaškimi posebneži obravnavamo majhne krvosese muhice. V angleščini jih imenujejo z besedo »midge«, ki ji dodelijo še kak pridevnik. V odsotnosti slovenskega imena tudi mi poizkusimo najti paralelo imena »highland midge« – menimo, da je »višavska popizdevka« ne samo dobro, ampak tudi primernejše od originala.

Drugi vaški posebnež tokrat je izredno zanimiva rastlina Rafflesia arnoldii. To je rastlina z največjim cvetom, ki smrdi po crkovini in je kratkotrajen.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se s kresničkami izogibamo netopirjem, urejamo ritem z marimo kroglicami, jemo zelje, zelje in zelje, se plazimo s plakozoi in kosamo žrtve s čevljekljunom.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V prvi novici tokrat predstavimo raziskavo, v kateri so ugotavljali, kako neke kresničke, ki imajo sicer slab okus, dosežejo, da se jih njihovi glavni plenilci netopirji naučijo izogibati. Bi uganili, da ima pomembno vlogo tudi svetloba?

V drugi novici pa o raziskavi cirkadianega ritma t.i. marimo kroglic, ki jih Japonci sicer uporabljajo v čudnih ritualih. Ja, tudi rastline imajo notranjo uro.

Ali ste vedeli …, da zelje, cvetača, ohrovt itd. pripadajo isti vrsti? Tako je – če vam mama reče, da jejte raznoliko hrano, potem imamo za vas slabo novico. :)

Vaški posebneži: Prvi vaški posebnež(a/i) je živalsko deblo Placozoa. Majhni, ploščati, vse skupaj izgledajo kot nič kaj dosti, ampak vseeno izjemno posebni.

Drugi vaški posebnež tokrat pa je ptič kitoglav oz. čevljekljun, kakor pač želite. Velik, grdo gledajoč ptič, specializiran za plenjenje večjega plena od konkurence.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat rastemo s kili ribami, kopljemo z mravljami, se svetimo s sipami in se borimo s siamskimi bojnimi ribicami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V prvi novici se potopimo v novo raziskavo o posebni ribi, ki izredno hitro raste. V pičlih dveh tednih, kolikor traja npr. cikel vinske mušice, odraste tudi ta vretenčar. In to brez bližnjic v razvoju!

V drugi novici predstavimo raziskavo o tem, kako se mravlje pri kopanju podzemnih rovov izognejo gneči. Raziskovalci so tudi modelirali kopanje in ga poskusili uporabiti pri gibanju robotov.

Ali ste vedeli …, kaj imata skupnega neka sipa in neka bakterija? Gre za simbiozo zanimive sipe in še bolj zanimive bakterije. V osrednji luči je svetilnost bakterije.

Vaški posebneži: Tokrat je to siamska bojna ribica. Popularna akvarijska ribica je zanimiva še po marsičem.

ZUNANJE POVEZAVE

Kili ribice v afriški luži

Študija kopanja mravelj (za dostop se bo treba znajti)

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].