Kako dolgo je mogoče živeti? In zakaj sploh?

Globoko pod Slovenijo, v popolni temi, živi bitje brez oči, brez pigmenta in brez vsakršne ure — človeška ribica. In vendar preživi dlje kot skoraj vsa živa bitja okoli nas. Ne hiti, ne tekmuje, ne kopiči; miruje v temi in čaka. Morda je prav v tem najstarejša modrost o dolgem življenju, ki jo poznamo.

Vprašanje, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj, si danes prvič zastavljamo z resničnimi orodji v rokah. Je nesmrtnost mogoča? Je sploh zaželena? In kaj se zgodi z nami — z našimi mislimi, skupnostmi in odnosom do narave — če bi živeli dvakrat dlje, kot smo navajeni?

V prvih dveh epizodah podkasta Naravoglasno se sprašujemo o dolgoživosti vsega — živih bitij, idej in ustanov.

Povod ni naključen: revija Proteus, ob kateri nastaja ta podkast, izhaja že triindevetdeset let, društvo za njo pa s koreninami sega še globlje.

V drugem delu gostim:

• gozdarja prof. dr. Roberta Brusa, poznavalca dolgoživih borov Pinus longaeva — drevesa, stara kot človeška civilizacija, ki že tisočletja kljubujejo vetru v kalifornijskih gorah
• zdravnika in raziskovalca možganov prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki se vsak dan srečuje z boleznimi, ki jih prinaša dolgo življenje — in ve, da podaljšati življenje ni isto kot podaljšati zdravje

Proteus v jami ne hiti. In morda je prav to razlog, da revija, ki nosi njegovo ime, vztraja že devet desetletij — in da z društvom, ki stoji za njo, danes z vami začenjamo to pot.

Podkast vodi biologinja prof. dr. Marina Dermastia, dolgoletna avtorica Proteusa.

Prva epizoda podkasta Naravoglasno je že na voljo.

Globoko pod Slovenijo, v popolni temi, živi bitje brez oči, brez pigmenta in brez vsakršne ure — človeška ribica. In vendar preživi dlje kot skoraj vsa živa bitja okoli nas. Ne hiti, ne tekmuje, ne kopiči; miruje v temi in čaka. Morda je prav v tem najstarejša modrost o dolgem življenju, ki jo poznamo.

Vprašanje, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj, si danes prvič zastavljamo z resničnimi orodji v rokah. Je nesmrtnost mogoča? Je sploh zaželena? In kaj se zgodi z nami — z našimi mislimi, skupnostmi in odnosom do narave — če bi živeli dvakrat dlje, kot smo navajeni?

V prvih dveh epizodah podkasta Naravoglasno se sprašujemo o dolgoživosti vsega — živih bitij, idej in ustanov.

Povod ni naključen: revija Proteus, ob kateri nastaja ta podkast, izhaja že triindevetdeset let, društvo za njo pa s koreninami sega še globlje.

V prvem delu gostim:

• biologa prof. dr. Roka Kostanjška, ki proučuje genom človeške ribice;
• novinarko Renata Dacinger se ukvarja z znanostjo in naravoslovjem — tako kot David Attenborough, najslavnejši naravoslovni novinar, ki je letos dopolnil sto let in je tudi človeško ribico nekoč predstavil svetu.

Proteus v jami ne hiti. In morda je prav to razlog, da revija, ki nosi njegovo ime, vztraja že devet desetletij — in da z društvom, ki stoji za njo, danes z vami začenjamo to pot.

Podkast vodi biologinja prof. dr. Marina Dermastia, dolgoletna avtorica Proteusa.

Naravoglasno je podkast Prirodoslovnega društva Slovenije, ki nastaja v sodelovanju z revijo Proteus.

Globoko pod Slovenijo, v popolni temi, živi bitje brez oči, brez pigmenta in brez ure — človeška ribica, ki preživi dlje kot večina živih bitij na našem planetu. Po njej so naravoslovci

poimenovali revijo Proteus, ki neprekinjeno izhaja že triindevetdeset let. Za revijo stoji bogata naravoslovna tradicija, katere korenine segajo vse do leta 1839; iz nje je leta 1934 zraslo Prirodoslovno društvo Slovenije.

Naloga društva je od vsega začetka ista: opazovati, razumeti in varovati naravo, ki nas obdaja, ter skrbeti, da naravoslovna vedoželjnost ne ostane zaprta v laboratorijih, ampak pride do vsakega radovednega človeka. Iz te tradicije izhaja tudi zgodnja skrb za varstvo slovenske narave — Spomenica za varstvo narave je nastala že leta 1920, ko beseda »ekologija« še ni bila v splošni rabi — društvo pa je pozneje pomagalo utemeljiti tudi Triglavski narodni park.

S podkastom Naravoglasno to poslanstvo nadaljujemo v novi obliki: z glasovi namesto črk.

Ker dobra vprašanja ne zastarajo, ker radovednost nima roka trajanja in ker je pravo naravoslovje vedno tudi zgodba o tem, kdo smo in od kod prihajamo.

Podkast vodi biologinja prof. dr. Marina Dermastia, dolgoletna avtorica Proteusa.