Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Včeraj je vlada končno zagnala že pred precej časa obljubljeni Primerjalnik cen osnovnih živil. Med ljudmi je zbudil precej pozornosti, saj se je, verjetno zaradi precejšnjega obiska, spletna stran včeraj zvečer na trenutke zatikala. A vlada bi, ker so ji seveda na voljo vsi podatki, lahko vedela, da mehak pristop ne bo rodil sadov. Na to namreč zelo jasno kažejo izkušnje Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki že leta ne more doseči ničesar oprijemljivega…

V Našem pogledu smo vam tokrat ponudili razmišljanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch. Prebrali smo njen govor, ki ga je imela v nedeljo Ferdrenku na spominski slovesnosti na kraju koncentracijskega taborišča, ki so ga poleti 1949 postavili komunisti.

V tokratnem komentarju se Jure Sešek sprašuje o moči športa in uspehov, o kritikah “kavč selektorjev, pa tudi o zaupanju slovenskim organizatorjem velikih športnih dogodkov. Vse v želji, da bi nas šport povezoval, plemenitil in krepil našo narodno zavest.

V tem poletju sem imela možnost prvič osebno govoriti z mamico, ki ima za seboj izkušnjo splava. Pred tem sem večkrat prebirala, kakšne težke in raznolike posledice pušča na materi, partnerju in njunih otrocih prekinitev otrokovega življenja. Ko pa se s takšno osebo srečaš v živo in z njo posnameš oddajo, je to nekaj povsem drugega.

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Saj vsi poznate izraz - čas kislih kumaric - čas, ko se zelo malo dogaja in novinarji na dolgo in široko poročajo o manj pomembnih temah …

… Težave imam s tem, ko se pred mene kar naprej postavljajo takšni in drugačni ljudje ter me dregajo pod rebra, naj se vendarle odločim o njihovem življenju - ali sem za ali proti, ali jim nekaj dovolim ali prepovedujem … In jaz bi jim najraje zavpil: “Ali naj vam ga še prežvečim?!” …