Naše poti

V tokratnih Naših poteh bomo med drugim prisluhnili glasbi in spominom enega največjih slovenskih pevcev,Ota Pestnerja. Spomnili se bomo njegovega otroškega posnetka Cigančkova violina in velikega preboja s skladbo Trideset let, ob tem pa prisluhnili delu pogovora z Otom Pestnerjem iz oddaje Prvaki tedna na Prvem. Udeleženci otroškega in mladinskega tabora pa so na Pomurskem madžarskem radiu v Lendavi spoznavali, kako nastajata radijski in televizijski program regijske enote RTV Slovenija ter kaj vse se dogaja v ozadju, preden vsebine pridejo do poslušalcev in gledalcev. Takšni obiski so pomembni, ker mladi tako spoznavajo medije od blizu, razvijajo medijsko pismenost in se učijo, kako nastajajo vsebine, ki jih vsak dan spremljamo.

V tokratni oddaji Naše poti bomo pogledali nekoliko dlje od naših meja in preverili, kaj novega se dogaja v romskih skupnostih po Evropi. Na Slovaškem bodo za socialna najemna stanovanja, med drugim tudi za romske skupnosti, namenili 35,3 milijona evrov, iz Španije pa prihajata kar dve zanimivi zgodbi. Ena govori o programu, ki Rome, starejše od 25 let, spodbuja k vstopu v univerzitetno izobraževanje, druga pa o tem, kako bi lahko umetna inteligenca pomagala zmanjševati izobraževalni zaostanek romskih otrok. Pogledali bomo tudi v Albanijo, kjer se odpira vse bolj aktualno vprašanje digitalne diskriminacije Romov.

Poletne počitnice so čas novih doživetij, prijateljstev in nepozabnih izkušenj. Skoraj ves dan smo preživeli med udeleženci poletnega tabora v Dolgi vasi, kjer smo spremljali njihove dejavnosti ter zabeležili vtise otrok, mladih in mentorjev. Poseben pečat taboru je dal obisk mladih iz romskega naselja Brezje-Žabjak pri Novem mestu, večina njih je Prekmurje obiskala prvič. V daljši reportaži boste slišali, kaj jih je najbolj navdušilo in zakaj imajo takšna srečanja pomembno vlogo pri povezovanju mladih iz različnih okolij. V oddaji še povzetek s strokovnega posveta ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni.

V tokratni oddaji Naše poti se bomo z glasbo spomnili 2. in 3. avgusta, datumov, ki nosita globok pomen za romsko skupnost. V noči z drugega na tretji avgust leta 1944 je bilo v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau umorjenih okoli tri tisoč Romov in Sintov, ki so bili zaprti v tako imenovanem romskem družinskem taborišču. Ta tragični dogodek danes velja za enega najbolj temačnih trenutkov zgodovine romskega ljudstva in je postal simbol spomina na vse žrtve genocida nad Romi in Sinti. V oddaji bomo skozi glasbo odprli prostor za spomin, žalost, pa tudi za moč, dostojanstvo in neomajno voljo do življenja, ki se je ohranila kljub preganjanju in nasilju. Prisluhnili bomo glasbenim zgodbam, ki nas opominjajo, da spomin ni le pogled v preteklost, temveč tudi odgovornost sedanjosti in prihodnosti.

Poletne Naše poti prinašajo izbor raznolike romske glasbe, ki poslušalce popelje od Barcelone do Skopja, od Prage do Slovenije. V oddaji boste slišali sodobne izvajalce, ki romsko glasbeno dediščino uspešno prepletajo s popom, flamenkom, hip hopom, R&B-jem, balkanskimi pihalnimi orkestri in drugimi sodobnimi glasbenimi izrazi. Tudi tokrat vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete raznolikim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe.

Tokrat se bomo podali na glasbeno potovanje, na katerem bomo odprli zvočni spomin enega najbolj energičnih romskih koncertov, kar smo jih v zadnjih letih doživeli pri nas. Julija 2017 je na prizorišču ob nekdanji prvi romski restavraciji v Sloveniji, mariborski Romani Kafenava, nastopil legendarni romunski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Od svojega mednarodnega preboja v devetdesetih letih je Fanfare Ciocărlia prepotovala svetovne odre, izdala številne odmevne albume in dokazala, da lahko glasba, ki je nastajala na balkanskih porokah in vaških praznovanjih, navduši tudi občinstvo največjih koncertnih dvoran. Mariborski koncert je bil prav takšen, neustavljiv, razigran in poln energije. V nocojšnjih Naših poteh bomo prisluhnili izboru skladb s tega nepozabnega večera.

Poletje je čas, ko se nekoliko lažje ustavimo, prisluhnemo svetu okoli sebe in se odpravimo na kakšno novo pot, tudi glasbeno. Danes začenjamo prvo od naših poletnih glasbenih potovanj, na katerih bomo odkrivali različne kraje, zgodbe in zvoke, ki jih povezuje moč glasbe. Naša prva pot nas vodi na Balkan, med ritme, melodije in virtuozne izvajalce romske glasbene tradicije. Čakajo nas ognjeviti klarineti, plesni ritmi, nežne melodije in glasbene zgodbe, v katerih se prepletajo dediščina, sodobnost in neizčrpna ustvarjalnost.

Na letošnjem tekmovanju romske pesmi Romani Gili, ki ga pripravlja Evropski romski inštitut za umetnost in kulturo ERIAC, se je na stopničkah najboljših treh znašla tudi Nina Brasseur iz Slovenije. S skladbo Sune (Sanje) je zasedla tretje mesto. Dijaka zadnjega letnika programa strojne tehnike Teo Nagy in Marijo Šarkezi pa sta z mentorjem Teodorjem Vargo zasnovala in izdelala električni gokart, s katerim sta pokazala svoje tehnično znanje, ustvarjalnost in sposobnost samostojnega reševanja zahtevnih nalog. Marija in Tea smo obiskali na Lindauringu, motostezi pri Lendavi, po kateri sta zapeljala gokart.

Novi izbor najljubših skladb prejšnjega meseca prinaša napet glasbeni dvoboj med domačimi ustvarjalci in tujimi glasbenimi ritmi. V domačem taboru se za naklonjenost poslušalcev potegujeta skupina Balkan Boys s temperamentno skladbo Balkan Du Brazil in Magnifico, ki navdušuje z nalezljivim ritmom uspešnice Zum Zum Kolo. Tuji del glasovanja pa ponuja pravo ognjevito nasprotje, saj občinstvo z divjimi ritmi osvaja Antwerp Gipsy Ska Orchestra z Bašalajo, medtem ko Taraf Syriana prinaša inovativno umirjenost s skladbo Ya Mahla Al Fus’Ha.

Čeprav je Slovenija v zadnjih dveh desetletjih sprejela številne strategije in programe za izboljšanje položaja Romov ter za različne ukrepe namenila več kot sto milijonov evrov, številni ključni izzivi ostajajo nerešeni. Diskriminacija je po ocenah predstavnikov romske skupnosti še vedno razširjena, ponekod celo narašča, zakonodajne spremembe pa se kljub dolgoletnim opozorilom še vedno odmikajo. Na mednarodni dvodnevni romski konferenci v Murski Soboti so predstavniki romske skupnosti, države in evropskih institucij razpravljali o doseženem napredku, pa tudi o odprtih vprašanjih, od izobraževanja, bivalnih razmer in zaposlovanja do politične zastopanosti ter vključevanja Romov v procese odločanja. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali pet novih besed v romščini.

Na Pušči v Prekmurju deluje edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi. Društvo, ki letos zaznamuje več kot dve desetletji delovanja, ne skrbi le za požarno varnost, temveč tudi za reševanje življenj. Med njihovimi 20 operativnimi gasilci je namreč že osem usposobljenih prvih posredovalcev, ki ob nujnih primerih pomagajo ljudem še pred prihodom reševalcev. V Prekmurju so le tri enote prvih posredovalcev, ob enoti na Pušči sta enoti še v Puconcih in Rogašovcih. Preverili smo, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti in kako so se iz skromnih začetkov razvili v sodobno in nepogrešljivo enoto.