Nebuloze

Zadnja leta je mogoče slišati mnoge zgodbe o tem, da se otroci ne morejo vpisati tja, kamor si želijo, ker imajo "preslabe" ocene. "Moj ni prišel na grafično oblikovanje!? Ker je prav dober, je lahko na oblikovni šoli vpisal samo fotografijo, ki pa ga ne zanima," je pred dnevi potarnala mati. "Naša ima petice in samo eno štirico, pa ni prišla tja, kamor si je želela," hlipa razočarani oče. Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Absolutne petice imajo prosto izbiro, medtem ko lahko mnogi z malenkost slabšim uspehom upanje na medicino, pravo in kar je podobnega opustijo. So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito? Je prav, da prihodnost mladini v veliki meri zabetoniramo že pri norih petnajstih? Vidite kakšno pametno alternativo?

So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito?

Zadnja leta je mogoče slišati mnoge zgodbe o tem, da se otroci ne morejo vpisati tja, kamor si želijo, ker imajo "preslabe" ocene. "Moj ni prišel na grafično oblikovanje!? Ker je prav dober, je lahko na oblikovni šoli vpisal samo fotografijo, ki pa ga ne zanima," je pred dnevi potarnala mati. "Naša ima petice in samo eno štirico, pa ni prišla tja, kamor si je želela," hlipa razočarani oče. Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Absolutne petice imajo prosto izbiro, medtem ko lahko mnogi z malenkost slabšim uspehom upanje na medicino, pravo in kar je podobnega opustijo. So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito? Je prav, da prihodnost mladini v veliki meri zabetoniramo že pri norih petnajstih? Vidite kakšno pametno alternativo?

Dobili smo nov zakon, da smo lahko na par semaforjev izobesili znak, da lahko zavijete pri rdeči luči desno, če tako želite. Če te želje ni, lahko tudi stojite. In ker nam pod Triglavom nikdar ni prav, se je spet vsul plaz kritik. Eni tarnajo, da je premalo takih semaforjev. Drugim se zdi, da jih je preveč, ker je vse skupaj itak odveč. Tretji pravijo, da ni prav, ker zavijanje v desno ni obvezno. Takih, ki bi v tem videli karkoli uporabnega, praktično ni. Vsaj na družbenih omrežjih. Nebuloze tokrat zanima vaš pogled na prometno protislovje, ki kljub odločni rdeči dovoljuje, da zavijemo desno, če želimo.

Nebuloze tokrat zanima vaš pogled na prometno protislovje, ki kljub odločni rdeči dovoljuje, da zavijemo desno, če želimo.

Dobili smo nov zakon, da smo lahko na par semaforjev izobesili znak, da lahko zavijete pri rdeči luči desno, če tako želite. Če te želje ni, lahko tudi stojite. In ker nam pod Triglavom nikdar ni prav, se je spet vsul plaz kritik. Eni tarnajo, da je premalo takih semaforjev. Drugim se zdi, da jih je preveč, ker je vse skupaj itak odveč. Tretji pravijo, da ni prav, ker zavijanje v desno ni obvezno. Takih, ki bi v tem videli karkoli uporabnega, praktično ni. Vsaj na družbenih omrežjih.

Letošnje olimpijske igre so poleg dobre bere barvnih kovin povzročile tudi silovite erupcije javnih čustev. Pozitivnih in negativnih. Kdor na družbenih omrežjih ni objavil točnih geografskih koordinat, kje je jokal ob kaki kolajni, je poletje vrgel stran. Bolj kot so se kovine žlahtnile, globlja je postajala navidezna vez med tistimi, ki se potijo pod našo zastavo, in javnostjo, ki je začela verjeti, da ti in te zmagujejo, ker oni navijajo. Uspehom je sledilo patetično obdobje vaških športnih zased oziroma sprejemov, kot se jim reče v bolj korektnem žargonu. Vsak, ki je imel pet minut časa, je pristavil svoj lonček pozornosti ali mnenja in še tukaj smo se spet skregali. Košarkarji so šli - raje kot na sprejem, k politikom in pred navijače - plesat s Severino. Mnogi so tiste, ki so jih še včeraj ljubili, nemudoma obsodili. Kakšna je po vašem mnenju dolžnost športnika do javnosti in nenazadnje države? In kaka je dolžnost javnosti in države do športnikov?

Kakšna je po vašem mnenju dolžnost športnika do javnosti in nenazadnje države? In kakšna je dolžnost javnosti in države do športnikov?

Letošnje olimpijske igre so poleg dobre bere barvnih kovin povzročile tudi silovite erupcije javnih čustev. Pozitivnih in negativnih. Kdor na družbenih omrežjih ni objavil točnih geografskih koordinat, kje je jokal ob kaki kolajni, je poletje vrgel stran. Bolj kot so se kovine žlahtnile, globlja je postajala navidezna vez med tistimi, ki se potijo pod našo zastavo, in javnostjo, ki je začela verjeti, da ti in te zmagujejo, ker oni navijajo. Uspehom je sledilo patetično obdobje vaških športnih zased oziroma sprejemov, kot se jim reče v bolj korektnem žargonu. Vsak, ki je imel pet minut časa, je pristavil svoj lonček pozornosti ali mnenja in še tukaj smo se spet skregali. Košarkarji so šli - raje kot na sprejem, k politikom in pred navijače - plesat s Severino. Mnogi so tiste, ki so jih še včeraj ljubili, nemudoma obsodili.

#Nebuloza na @Val202!

Po erupciji dobrih in slabih olimpijskih čustev tokrat o tem, kake so dolžnosti športnic do javnosti. In obratno;)

— Miha Šalehar (@toplovodar) August 17, 2021

Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti!

Kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti?

Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti!

"Če bi lahko naredila čisto karkoli, bi prepričala ljudi v tak bolj socializem oziroma to, da nakupovanje ni neka 'main' stvar v življenju."

Nastopilo je poletno “pandemično zatišje”, po dobrem letu v umetni komi se z muko na odre vračajo glasbenice, glasbeniki in drugi nastopajoči. V kakšni kondiciji so godba, godbeniki in tisti za odrom po letu covida? Smo kot država, družba in navsezadnje kot oboževalci dobro poskrbeli zanje? Je povpraševanje po dolgem obdobju abstinence večje? Je glasba manj samoumevna ali smo se na življenje brez koncertne socializacije preprosto navadili? O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, je v Nebulozah plus Mihi govoril z multigodbenikom Tadejem Koširjem.

O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, se v Nebulozah plus Mihi pogovarja z multigodbenikom Tadejem Koširjem

Nastopilo je poletno “pandemično zatišje”, po dobrem letu v umetni komi se z muko na odre vračajo glasbenice, glasbeniki in drugi nastopajoči. V kakšni kondiciji so godba, godbeniki in tisti za odrom po letu covida? Smo kot država, družba in navsezadnje kot oboževalci dobro poskrbeli zanje? Je povpraševanje po dolgem obdobju abstinence večje? Je glasba manj samoumevna ali smo se na življenje brez koncertne socializacije preprosto navadili? O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, je v Nebulozah plus Mihi govoril z multigodbenikom Tadejem Koširjem.

"Če se ne bi sami aktivirali in začeli ropotati naokrog, se ne bi čisto nič zgodilo. Bili smo spregledani./.../ Tudi zame je bilo to streznitveno obdobje. Obča javnost še vedno ne razume slovenskega glasbenika kot vrsto poklica, ampak ga še vedno dojema kot hobij."

Ko so proti prelomu tisočletja na hrvaških plažah začeli postrani gledati dekleta zgoraj brez, smo to pripisovali tradicionalni konservativnosti okolja, ki je po razpadu Juge, ko so se ljudje iz partije vračali v cerkve, spet dobila zalet. Zdaj vas na Hvaru čaka 500 evrov globe, če vas v mestu dobijo brez majice. "Dobre navade" so nalezljive, nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi pri nas. V Izoli in Bohinju. Na bohinjskem mostu so po novem prepovedane kopalke, na jezeru rožnati flamingi, ob jezeru pa glasba bluetooth zvočnikov? Izolani so kopalke prepovedali v mestu in celo zagrozili z globo, ki znaša 400 evrov. Šef bohinjskega turizma je idejo povzel takole: "Gre za spoštovanje prostora, v katerega vstopamo. Radi rečemo, da je naš prostor ena dnevna soba, in kultura slovenstva je sama po sebi že taka, da se vedno znova sezujemo, ko vstopamo v neki prostor."

Kako kot gostje in/ali domačini gledate na trend spodobnostne regulacije?

Kaj porečete na prepoved rožnatih flamingov, bluetooth zvočnikov in pohajanja v kopalkah?

Ko so proti prelomu tisočletja na hrvaških plažah začeli postrani gledati dekleta zgoraj brez, smo to pripisovali tradicionalni konservativnosti okolja, ki je po razpadu Juge, ko so se ljudje iz partije vračali v cerkve, spet dobila zalet. Zdaj vas na Hvaru čaka 500 evrov globe, če vas v mestu dobijo brez majice. "Dobre navade" so nalezljive, nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi pri nas. V Izoli in Bohinju. Na bohinjskem mostu so po novem prepovedane kopalke, na jezeru rožnati flamingi, ob jezeru pa glasba bluetooth zvočnikov? Izolani so kopalke prepovedali v mestu in celo zagrozili z globo, ki znaša 400 evrov. Šef Bohinjskega turizma je idejo povzel takole: "Gre za spoštovanje prostora, v katerega vstopamo. Radi rečemo, da je naš prostor ena dnevna soba, in kultura slovenstva je sama po sebi že taka, da se vedno znova sezujemo, ko vstopamo v neki prostor."
Kako kot gostje in/ali domačini gledate na trend spodobnostne regulacije?

#Nebuloze na @Val202 !

Nespodobni turizem?

V Bohinju in Izoli prepovedali pohajanje v kopalkah. Jezerjani celo rožnate flaminge in bluetooth zvočnike na plaži. Na obali 400 eur za kavo zgoraj brez.

Kaj porečete? Turisti in domačini?

— Miha Šalehar (@toplovodar) June 15, 2021

Rade volje bi plačal 400 EUR, če bi imel zgornji del telesa tak, da bi na kavo hodil zgoraj brez. :)

— Jure Culiberg (@JTzuli) June 15, 2021

Posegaš v življenski prostor ljudi in ga ob tem ne spoštuješ. Ta parola je tu neveljavna. Layback attitude pa je tu najbolj kriv, ker si ljudje na obali vzamejo vec svobode kot si doma. Zato je pripeljalo do tega. Vem.

— Alen Jašarevič (@Alen394) June 15, 2021

Mah-vse skupaj mal slovenske hinavscine... Po drugi strani pa ja: TNP je samo en, bi bilo dobro staviti tudi malo na (ne)odgovornost vsakega posameznika, ki tja prihaja. Glede na to, da hodim tja ze leta, pa lahko zatrdim, da se 'tip civilizacije obiskovalcev' mocno spreminja...

— Lucija Kolar (@lucija_vk) June 15, 2021

Pred časom je vlada ustanovila strokovno skupino za gospodarjenje s konopljo. Kaj počnejo, ne vemo točno, je pa poudarek, kakopak, na medicinski uporabi. Diši po legalizaciji? Na daleč. Leta minevajo, stroka govori, svet se vse bolj sprošča; številne države so ugotovile, da ima zel, ki raste povsod, lahko pozitivne učinke na zdravje, pa tudi v blago "zadetost" se z njo ne zaziblješ nič bolj tvegano kot z uporabo tradicionalno legalnega alkohola. Da o pobranih davkih in kriminalcih, ki so zaradi legalizacije ostali brez dela, ne govorimo. Vendar smo v deželi, v kateri je govor o pitju celo v himni, do marihuane še vedno izjemno zadržani. Kljub domači poplavi alkohola, v zadnjem času pa tudi trdih drog, policija še vedno neizmerno uživa v zaseganju smotk trave mladini pred gimnazijami. Zatorej vas Nebuloze vabijo k premisleku. Če je trava prepovedana, ker je škodljiva; se spomnite še česa dovoljenega, vendar škodljivega, pa bi bilo lahko prepovedano? Pa alkohol ne velja, ker je odgovor prelahek. Kaj bi poleg trave s podobnimi kriteriji še lahko prepovedali?

Kako o prepovedanih stvareh razmišljamo danes?

Pred časom je vlada ustanovila strokovno skupino za gospodarjenje s konopljo. Kaj počnejo, ne vemo točno, je pa poudarek, kakopak, na medicinski uporabi. Diši po legalizaciji? Na daleč. Leta minevajo, stroka govori, svet se vse bolj sprošča; številne države so ugotovile, da ima zel, ki raste povsod, lahko pozitivne učinke na zdravje, pa tudi v blago "zadetost" se z njo ne zaziblješ nič bolj tvegano kot z uporabo tradicionalno legalnega alkohola. Da o pobranih davkih in kriminalcih, ki so zaradi legalizacije ostali brez dela, ne govorimo. Vendar smo v deželi, v kateri je govor o pitju celo v himni, do marihuane še vedno izjemno zadržani. Kljub domači poplavi alkohola, v zadnjem času pa tudi trdih drog, policija še vedno neizmerno uživa v zaseganju smotk trave mladini pred gimnazijami. Zatorej vas Nebuloze vabijo k premisleku. Če je trava prepovedana, ker je škodljiva; se spomnite še česa dovoljenega, vendar škodljivega, pa bi bilo lahko prepovedano? Pa alkohol ne velja, ker je odgovor prelahek. Kaj bi poleg trave s podobnimi kriteriji še lahko prepovedali?

#Nebuloze na @Val202 danes o konoplji. Vlada je ustanovila strokovno skupino, ki tuhta, kaj naj zdaj, ker smo menda res prestrogi.

Ker smo v odnosu do plevelares blago paranoični, vas "#Nebuloze sprašujejo:

Vam pride na pamet še kaka snov, ki je dovoljena, pa je večja štala?

— Miha Šalehar (@toplovodar) June 8, 2021

Mladi so nove vzornike našli v kriptomilijarderjih na Instagramu. Pravljice o tem, kako ti v "pravo" kriptovaluto vloženih trideset evrov omogoči penzijo s ferarijem na Baliju, so postale najstniška subkultura. Miti o malih zmagovalcih, ki so s trgovanjem dosegli, česar oče z delom nikdar ne bo, se širijo po vseh kvartih domovine. Kaj rečete sinu ali hčerki, ko pride z zamislijo, da bo obogatel/-la s kriptovalutami?

Kriptovalute kot subkultura mladih. Kaj rečete sinu ali hčerki, ko pride z zamislijo, da bo obogatela s kriptovalutami?

Mladi so nove vzornike našli v kriptomilijarderjih na Instagramu. Pravljice o tem, kako ti v "pravo" kriptovaluto vloženih trideset evrov omogoči penzijo s ferarijem na Baliju, so postale najstniška subkultura. Miti o malih zmagovalcih, ki so s trgovanjem dosegli, česar oče z delom nikdar ne bo, se širijo po vseh kvartih domovine. Kaj bi rekli hčerki, ko vas prosi, da ji s kartice naložite 100 za "trejdanje", ker se je odločila, da bo kriptomilijarderka?

#Nebuloze na @Val202 !

Kriptovalute kot subkultura mladih: "Trejdam, da bom pri 30h v penziji.."

Kaj bi rekli hčerki, ko vas prosi, da ji s kartice naložite 100 za "trejdanje", ker se je odločila, da bo kriptomilijarderka?

— Miha Šalehar (@toplovodar) June 1, 2021

stotke ji ne bi dala, ampak bi jo morala zaslužit, potem pa lahko kupi tudi kriptovalute...zakaj pa ne?

— Tam (@aramatmat) June 1, 2021

100 evrov takoj. Prvič, zadnjič, nikoli več.
Naj se poskusi v virtualni ekonomiji. Na lastnih napakah.
Bi ji pa povedal, da gre za moj zadnji podjetniški vložek.

— Igor Lipovšek (@vrssevnik) June 1, 2021

Razlogi, kot so hitra penzija in miljoni.. so bv. Za kaj naučiti se, pa ni tako slabo. Z veseljem bi dal 100, če bi želela.

— nikoD. (@nikoD69) June 1, 2021

Ker se vladajoči fantiči radi igrajo vojake, zdaj vabijo, naj se jim pridružijo tudi vaši sinovi. Na avtobusih mestnega prometa je te dni videti propagando, ki za prostovoljno služenje vojaškega roka obljublja 3000 evrov. Pod orožje vabijo tudi drugi mediji. Kot pa kaže, je vse bližje tudi zakon, ki bo obudil obvezno služenje vojaškega roka tudi v miru, "če se poslabša varnostno okolje." Kam pes puško moli, najbrž veste. Kako po skoraj dvajsetih letih miru gledate na uvedbo "službe domovini"? Kaj boste rekli sinu? In nenazadnje: glede na čase, ki delitve vlog na podlagi spola pretežno zanikajo, zakaj v vojsko ne bi poslali tudi svojih hčera?

Tokrat o obujanju vojaške obveznosti. Kaj o prisegi življenja domovini menijo mladi? Naj bo vojska obvezna tudi za punce?

Ker se vladajoči fantiči radi igrajo vojake, zdaj vabijo, naj se jim pridružijo tudi vaši sinovi. Na avtobusih mestnega prometa je te dni videti propagando, ki za prostovoljno služenje vojaškega roka obljublja 3000 evrov. Pod orožje vabijo tudi drugi mediji. Kot pa kaže, je vse bližje tudi zakon, ki bo obudil obvezno služenje vojaškega roka tudi v miru, "če se poslabša varnostno okolje." Kam pes puško moli, najbrž veste. Kako po skoraj dvajsetih letih miru gledate na uvedbo "službe domovini"? Kaj boste rekli sinu? In nenazadnje: glede na čase, ki delitve vlog na podlagi spola pretežno zanikajo, zakaj v vojsko ne bi poslali tudi svojih hčera?

#Nebuloze na @Val202 tokrat o obujanju vojaške obveznosti.

Kako ste kaj s prisego življenja domovini?

Naj bo vojska obvezna tudi za punce?

Ob 8h na @Val202 ;)

— Miha Šalehar (@toplovodar) May 25, 2021

Najprej smo dobili svet za debirokratizacijo, a učinki so še daleč, novih neživljenjskih predpisov, ki grenijo življenje vsakomur, ki bi v tej deželi kar koli počel, zlepa ne zmanjka. Izvide si med enotami zdravstvenega sistema še vedno raje pošiljamo s poštnimi golobi kot elektronsko pošto, izpit kategorije A pa zahteva vsaj tri osebne obiske upravne enote po pandemičnem režimu. No, da bo bolje, smo dobili še en strateški svet za digitalizacijo, ki z imenitnim imenom prav tako obljublja boljše življenje. Pravljicam pa zaradi izkušenj ne nasedamo več. Že začeli so tako nesrečno, da je izpadlo, kot da je Uber prvi potreben korak v digitalni napredek naše družbe. No, ker ste kot uporabniki javnih storitev očitno pametnejši, kot se zdite tistim, ki jih upravljajo, vas naprošamo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Kaj bi uredili najprej in kako? Kje ste se nazadnje ukvarjali s predpotopno komplicirano birokracijo? Kaj si pod pojmom digitalizacija sploh predstavljate?

Kaj bi uredili najprej in kako?

Najprej smo dobili svet za debirokratizacijo, a učinki so še daleč, novih neživljenjskih predpisov, ki grenijo življenje vsakomur, ki bi v tej deželi kar koli počel, zlepa ne zmanjka. Izvide si med enotami zdravstvenega sistema še vedno raje pošiljamo s poštnimi golobi kot elektronsko pošto, izpit kategorije A pa zahteva vsaj tri osebne obiske upravne enote po pandemičnem režimu. No, da bo bolje, smo dobili še en strateški svet za digitalizacijo, ki z imenitnim imenom prav tako obljublja boljše življenje. Pravljicam pa zaradi izkušenj ne nasedamo več. Že začeli so tako nesrečno, da je izpadlo, kot da je Uber prvi potreben korak v digitalni napredek naše družbe. No, ker ste kot uporabniki javnih storitev očitno pametnejši, kot se zdite tistim, ki jih upravljajo, vas naprošamo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Kaj bi uredili najprej in kako? Kje ste se nazadnje ukvarjali s predpotopno komplicirano birokracijo? Kaj si pod pojmom digitalizacija sploh predstavljate?