Nebuloze

Testiramo, ali je onkraj športa v tem trenutku sploh mogoče izbrati osebo, ki bi nam bila vsem v veselje?

Izbor za Slovenko leta se je letos izrodil v komedijo leta, ki je odmevala po družbenih omrežjih. Po napačnih kulturnikih, profesoricah, novinarkah, sodnikih smo dobili še napačno Slovenko leta. Iz tega je mogoče sklepati tudi to, da obstajajo napačni državljani in državljanke. Ker bi Nebuloze rade presegle napačne delitve, vas prosijo za pomoč. Sestavite fikcijsko osebo z naborom lastnosti, do katere bi se pozitivno lahko opredelili vsi. Slovenca in Slovenko leta. Kaj leta, dveh let. Obeh let. Ker v resničnem svetu oseba, ki bi slovenski mehurček tviterja poenotila, ne obstaja, si jo mirno lahko izmislite.

#Nebuloze na @Val202!

Po b(r)utalskem zapletu s Slovenko leta danes testiramo, ali je onkrat športa v tem trenutku sploh mogoče izbrati osebo, ki bi nam bila vsem v veselje?

Zmagovalni predlog dobi burek, ki je od danes 30 centov dražji!

— Miha Šalehar (@toplovodar) February 22, 2022

Kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih? Zakaj se (pre)visoka plača uporablja kot metoda diskreditacije?

Domačijska folklora pravi, da človeka ne moreš z ničemer tako očrniti, kot če objaviš višino njegove plače. V naših dolinah je to ljudska šega z dolgo tradicijo. Če ti kdo ni všeč, družabnemu omrežju poveš, da dobi več, kot menimo, da si zasluži. In za preveč je po lokalni definiciji dovolj le malenkost več. Sploh politika nadvse rada obračunava na ta način. Pokličeš zvestega novinarja in mu naročiš, naj objavi osebni dohodek konkurenta, ki se ga bojiš. Bruto, če se le da, da bo številka večja. Traparija, boste rekli, a v resnici je praksa vredna razmisleka. Nekdo, ki želi javno mnenje manipulirati s "previsoko" višino osebnega dohodka tistega, ki ga blati, sklepa, da nas tak podatek na neki poseben način gane. In priznajmo si, gane nas. Imate kako zanimivo tezo, ki bi nam pomagala razumeti, kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih?

Zakaj so položnice za ogrevanje tako visoke? Kako se boste pripravili na drago prihodnost? Nas v šoli naučijo dovolj o razumevanju politike?

Najprej so prišli po goriva. Tako bi se lahko glasil uvod v distopično zimo krize energentov. Začelo se je z vladno deregulacijo goriv, ki so iz pandemičnih nižin enega evra zrastla v nebo, nadaljuje se z rekordnimi cenami položnic za ogrevanje. Jesenice so že vstale, preostali jih za zdaj še stoično plačujemo. Vlada pravi, da na cene ne more vplivati, verjetno bi se z njo strinjala tudi bruseljska centralna komanda. Končni odjemalci čarovnij nevidne roke trga in njenih "regulatorjev" pa ničesar več ne razumemo. Na eni strani je neomajna vera v čudežnost trga, na drugi pa energetski boni za šibke, ki spominjajo na sovjetske partijske manevre. Da o kruhu, katerega spodobnejši kosi danes presegajo pet evrov za kilogram, ne izgubljamo besed. Kako si pa vi, ki so vas v osmem razredu namesto o delovanju politično-gospodarskih elit raje učili o meristemskih celicah v steblih dvokaličnic, razlagate globalno in lokalno ozadje položnic za energente?

#Nebuloze na @Val202 !

Vstaja položnic za ogrevanje. Dokazali bomo, da v nerazumevanju situacije niste sami.

Pokažite svojo in povejte, zakaj je tako visoka?

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 25, 2022

Kaj za družbo predstavlja dober športnik, kaj dobra umetnica? In če skakalce in smučarke zaposljujemo v vojski, zakaj ne bi še slikark in glasbenikov?

V tednu, ko je Ministrstvo za kulturo (že spet) odtegnilo sredstva več kulturnikom in kulturnim ustanovam z izjemno tradicijo in opusi, se je minister za vojne rabote pohvalil, da naša vojska z zaposlovanjem podpira številne vrhunske športnike in da z Olimpijskim komitejem pravkar tehtajo možnost, kako bi jih v vojski zaposlili še več. Med njimi tudi mlade perspektivne športnice in športnike. Vse lepo in prav, toda ob tako različnih pristopih dveh ministrstev in ministrov se nehote ponuja provokativno vprašanje: zakaj v Slovenski vojski ne zaposlimo še perspektivnih in vrhunskih umetnikov? Zakaj ene, ki svojega truda ne morejo unovčiti na trgu, vidimo kot parazite; druge, ki jih tare podoben problem, pa podpiramo s službami v javnem sektorju, v katere praviloma ne hodijo? In spet: koga vse bi lahko po enakih vatlih zaposlili v različnih javnih službah?

#Nebuloze na @Val202 primerjajo neprimerljivo;)

Kulturnike in športnike?

Kulturni minister ukinja sredstva, tankovski se hvali, da jih bodo v vojski zaposlili še več. Športnikov, da ne bo pomote;)

Koga bi po taki logiki še zaposlili nekje v sferi javnega?

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 18, 2022

Kaj boste o nas povedali vesoljcem, ko pridejo in začnejo spraševat neprijetna vprašanja? Kaj bi jih vprašali, kako bi opisali našo vrsto in koga bi poslali tja gor?

Decembra je ameriška vesoljska agencija Nasa ustanovila delovno skupino znanstvenikov in duhovnih strokovnjakov različnih religij, ki bo skušala dognati in napisati protokole za trenutek, ko bomo ugotovili, da nismo sami v vesolju. Za stik. Pravijo, da se lahko zgodi čez sto let, lahko pa prihodnji teden. Pri stotih milijardah zvezd samo v naši galaksiji, ki je del naslednjih stotih milijard galaksij, je ideja, da smo sami, matematično precej naivna. Zato so far, rabin in imam že sklenili, da konflikta med vero v vesoljce in Boga ni. Preostala navodila za uporabo spoznanja o vesoljkah in vesoljcih bodo na voljo do konca prihodnjega leta. Nasin projekt zveni kot vic, čeprav je vse res, ponuja pa dobro platformo za razmislek. Si lahko predstavljaš, da boš prav ti tista ali ti tisti, ki naletiš na nezemeljsko bitje? Kaj bi mu v tem norem letu povedala, ko te vpraša, kje je in s kom ima opravka?

#Nebuloze na @Val202!

Kaj boste o nas povedali vesoljcem, ko pridejo in začnejo spraševat neprijetna vprašanja?

NASA je vzpostavila delovno skupino, ki se ukvarja s protokoli za prvi "stik". Zdaj, ko imamo super teleskop, je samo še vprašanje časa.

— Miha Šalehar (@toplovodar) January 11, 2022

Nebuloze plus s psihologinjo dr. Tanjo Kajtna o novoletnih zaobljubah, o tem, zakaj se jih tako težko držimo, ter spreminjanju navad

Čas ledvenega špeha, kot rečemo prvim dnem leta, tradicionalno pripada prelomljenim novoletnim zaobljubam. To so dnevi, ko se zavemo, da še naprej kadimo, jemo, pijemo, lažemo, igramo vlogo žrtve, ... in da so minili že štirje dnevi leta, ki je obetalo, mi pa še vedno nismo začeli teči, brati, bolj zgodaj vstajati ... Zavedamo se, da so spremembe nujne. Sploh zdaj, ko smo živeli in preživeli poučno leto 2021. Toda kako bomo v nekaj boljšega spremenili svet, če ne zmoremo niti sebe? Zakaj so spremembe tako naporne, da jih tudi silvestrske zaobljube ne pričarajo, in kako jih vendarle doseči, nam bo povedala športna psihologinja dr. Tanja Kajtna.

Izpovedi, priznanja in opravičevanja vseh nas, ki grešimo, ko z avtom prevozimo razdaljo, namesto, da bi šli peš

Z avtomobilom imamo pri nas poseben odnos, nekateri se iz spoštovanja do germanskih inženirjev pri vstopu v posvečen prostor za volanom celo preobujejo v copate. Radi jih imamo. Tako radi, da se petina slovenskih voznic in voznikov z avtomobili vozi po opravkih, ki so krajši od kilometra. Tako radi jih imamo, da so mesta in primestni zaselki samo še neskončni tlorisi pločevine, s katero sebi in okolici dokazujemo, da nam gre dobro. Da smo avtomobilska družba, si dokažemo tudi vsakič, ko je sneg; saj se površine za pešce in kolesa v povprečju očistijo dobrih 24 ur za cestami. Kaj nam pa bodo, če imamo avto? Povejte, kaj bi se moralo zgoditi, da bi šli v trgovino, ki je kilometer in pol od bloka, peš ali s kolesom, če že v službo ne gre?

#Nebuloze na @Val202 !

MOBILNA SPOVED

Vaš najkrajši opravek z avtom je znašal koliko metrov? In zakaj?

Petina se nas vozi manj kot kilometer, pravi raziskava. Laže?

Evo ga, iskreni rekorder!

— Miha Šalehar (@toplovodar) December 14, 2021

Priznam, da se prevec vozim. Evo, priznam, da se povsod peljem s svojim avtom. Le do soseda grem peš na pivo.

— pravi_blondie iz zahoda (@RealPS17) December 14, 2021

Verjamem, da so te včasih čudno gledali, če si na tako kratke razdalje prišel z avtom. Zdaj me čudno gledajo, ker se v službo pripeljem s kolesom, kjer sem označen kot "alternativec". Kam smo prišli?

— My personal self (@Osemka8) December 14, 2021

S plemenitim namenom ločevanja odpadkov dobrih sto metrov do ekološkega otoka.

— Urtica dioica (@Urticadioica3) December 14, 2021

Oglasi na digitalnih platformah imajo zadnje čase mlade. Njihov predlog je: plačajte, pa vam damo mir. Kaj je vaša taktika, da se zavarujete pred njimi?

Oglasi na spletu postajajo vse bolj agresivni, abotni in pretirano prisotni. Youtube ti med ogledom filmčka o smučanju ali ribolovu v istem dnevu še enajstič postreže z Bizovičarjem in Pacom, čeprav si ju že sit. Ko ugotoviš, da je edini način, da se Lada in Paca znebiš, vplačilo naročnine ali nakup plačljive verzije, postane jasno, na kakšni ideji temeljijo te rabote. V resnici ti z oglasi namenoma nasilno težijo, da ti lahko proti plačilu ponudijo zaščito pred njimi. Mafijske združbe jugoslovanskega porekla tej tehniki reševanja problemov, ki ti jih vsilijo same, rečejo "reket". V resnici pa gre za paradoks: platforme računajo oglaševanje prodajalcem, da vam gredo z oglasi na živce, da kupite vsebine brez njih!? Pa naj razume, kdor more. Kaj vse ste že plačali, ker so vam šli oglasi na živce? Koliko na mesec ste pripravljeni dati za izkušnjo pametnega telefona brez oglasov?

Z mladimi o načrtih za nepremičninsko prihodnost. Od življenja v skupnosti s cimri, do sprijaznjenja z usodo, da nikoli ne bodo lastniki ničesar

Stanovanje so slabe sanje. Sploh v Ljubljani, kjer kvadrati žanjejo rekorde in se tudi enote socialističnih blokov vzpenjajo prek treh stotakov po tisoč. Mladi z relativno dobrimi plačami gledajo v tla, ko jim na banki povedo, da ne bo šlo, ali pa omedlijo, ko jih obvestijo o višini mesečnega obroka. Samski, prekarni, za kredit prestari in podobno zavoženi primerki izpadejo iz igre za kvadrate varnosti že v štartu. Med tem gredo na drugem koncu mesta luksuzne enote za pol milijona in več kot vroče žemljice. Cene pa rastejo. Tudi v okolici mest. In bodo še rasle. Kako vi razumete stampedo cen nepremičnin? Imate kako idejo, kako priti do sedemdesetih kvadratov sreče, na da bi zanje žrtvoval življenje? Ker v resnici ga!

O pandemičnih vidikih nategovanja pravil in dogovorov: photoshop hitrega testa, džankijev ubod, QR koda od bratranca ...

Lokalni mit pravi, da tod živeči od nekdaj kršimo pravila. Že od takrat, ko je Martin Krpan tovoril angleško sol, čeprav je vedel, da to ni prav. Tudi mi vemo, da je zelo zelo narobe, če kršimo pravila epidemije. Pa jih. Skoraj vsi. In skoraj vsak na svoj način. Če bi jih spoštovali, danes ne bi bili, kjer smo. Samo zasačena zdravnika naj bi izdala 10.000 lažnih potrdil, da o sestrinih QR-kodah, obdelavi fotografij, ponarejenih SMS-ih in odvisnikih, ki so se cepili namesto nas, ne govorimo. Velika množica na tak način vsak dan hodi mimo pravil. Premajhna, da bi jo lahko imenovali peščica. To smo mi. Prva oseba množine. Zato bodite iskreni in povejte, kako ste vi prevarali sistem? Kako ga kršite? In kako shajati z idejo, da smo vsi po malem vsak svoj delček v plazu razlogov, da imamo stanje, kakršnega imamo? Vam je že kaj žal?