Nebuloze

Nebuloze

By RTVSLO – Val 202
Download on the App Store

Nebuloze episodes

  • Demokracija za mladiče
    Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod. Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor?
    Avtor: Miha Šalehar

    Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor?

    Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod.

    21 min
  • Demokracija za mladiče
    Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod. Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor?
    Avtor: Miha Šalehar
    21 min
  • Padle so maske!
    Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko.

    Preveč "lepega" so nam storile, da bi šlo kar mimo. Katera maskirna prigoda je pa vam ostala v mislih?

    Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko.

    13 min
  • (Pre)mladi in tik tok
    Pritiski vrstnikov so siloviti. Britanska raziskava, objavljena na BBC, je razkrila, da ima vsak tretji otrok med osmim in enajstim letom svoj profil na Tik Toku. In to kljub politiki 13 +. Še več: 16 odstotkov otrok od tretjega do četrtega leta starosti redno pregleduje vsebine te priljubljene platforme. Digitalno domorodstvo se začenja tako rekoč že v vrtcu ali celo prej: zatorej prizori očetov, ki z eno roko potiskajo voziček, z drugo pa malčici tiščijo pred obraz telefon z vsebinami za pomiritev, niso več redkost. Kot tudi ne otroci, ki brez digitalnih pomagal ne morejo ne zaspati, ne jesti, ne živeti. Kot tudi ne mi starši, ki plačujemo dodatne aplikacije, ki nam pomagajo cenzurirati oz. usmerjati vsebine, ki jih v male glave dostavljajo mali ekrani. Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? "Tudi Manca je stara šele osem let, pa je na Instagramu."

    Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov?

    Pritiski vrstnikov so siloviti. Britanska raziskava, objavljena na BBC, je razkrila, da ima vsak tretji otrok med osmim in enajstim letom svoj profil na Tik Toku. In to kljub politiki 13 +. Še več: 16 odstotkov otrok od tretjega do četrtega leta starosti redno pregleduje vsebine te priljubljene platforme. Digitalno domorodstvo se začenja tako rekoč že v vrtcu ali celo prej: zatorej prizori očetov, ki z eno roko potiskajo voziček, z drugo pa malčici tiščijo pred obraz telefon z vsebinami za pomiritev, niso več redkost. Kot tudi ne otroci, ki brez digitalnih pomagal ne morejo ne zaspati, ne jesti, ne živeti. Kot tudi ne mi starši, ki plačujemo dodatne aplikacije, ki nam pomagajo cenzurirati oz. usmerjati vsebine, ki jih v male glave dostavljajo mali ekrani. Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? "Tudi Manca je stara šele osem let, pa je na Instagramu."

    22 min
  • Zamenjajmo zastavo! Resno?
    Bela, modra, rdeča nič več naša sreča? Junaški diplomat Slovenije je v Kijevu pospravil slovensko trobojnico, ker naj bi vihrajoča v vetrovih vzhoda preveč spominjala na rusko, in po družbenih omrežjih je završalo. Zamenjajmo zastavo! Padli so premnogi predlogi različnih odtenkov, ki se po mnenju avtoric in avtorjev zdijo primernejši za izkazovanje junaške zgodovine druge Švice. Od kranjskega orla nesojenih osvoboditeljev do zeleno-belega namiga, da smo v resnici Savdska Arabija v gozdovih akumulirane biomase. Kako ste pa vi z našo zastavo? Se tudi vam zdi preveč ruska? Premalo prepozavna? Preveč temnomodra, kjer je modra? S kakšno bi pa vi najraje mahali?

    Po kijevskem razobešenju naše trobojnice, se je zgodila nevihta v kahli, naj že končno zamenjamo zastavo, ker je preveč ruska! S kakšno bi pa vi mahali?

    Bela, modra, rdeča nič več naša sreča? Junaški diplomat Slovenije je v Kijevu pospravil slovensko trobojnico, ker naj bi vihrajoča v vetrovih vzhoda preveč spominjala na rusko, in po družbenih omrežjih je završalo. Zamenjajmo zastavo! Padli so premnogi predlogi različnih odtenkov, ki se po mnenju avtoric in avtorjev zdijo primernejši za izkazovanje junaške zgodovine druge Švice. Od kranjskega orla nesojenih osvoboditeljev do zeleno-belega namiga, da smo v resnici Savdska Arabija v gozdovih akumulirane biomase. Kako ste pa vi z našo zastavo? Se tudi vam zdi preveč ruska? Premalo prepozavna? Preveč temnomodra, kjer je modra? S kakšno bi pa vi najraje mahali?

    19 min
  • Hitra moda ali v omari mi vedno nekaj manjka
    Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način?

    Koliko superg potrebuje naš vtis, da živimo sanje srednjega sloja? Kdaj ste nazadnje kupili kos, ki je dražji, ker je fer?

    Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način?

     

    15 min
  • Bomboniera! Kdo plača?
    V obdobju, ko si krize podajajo roke, so pomemben del novega normalnega vsakdanjika postali tudi vladni bonbončki za blaženje kriz. Še več, ena bolj radodarnih vlad doslej se rada sama pohvali, da je ljudstvu, ki ga ima rada, dala kar celo bonbonjero. Začelo se je z boni za toplice, nadaljevalo z upokojenskimi priboljški, vlada je občutno znižala cene goriv, pred volitvami dobimo še energetske bone za ogrevanje, cyberbone za starejše, pa še kaj se bo našlo. Pred dnevi je minister Vrtovec tvitnil, da so vladni interventni ukrepi več kot razpolovili februarsko položnico za elektriko. Všečni in naravnost sanjski so darovi z neba, ki se jim človek težko odreče. Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?

    Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?

    V obdobju, ko si krize podajajo roke, so pomemben del novega normalnega vsakdanjika postali tudi vladni bonbončki za blaženje kriz. Še več, ena bolj radodarnih vlad doslej se rada sama pohvali, da je ljudstvu, ki ga ima rada, dala kar celo bonbonjero. Začelo se je z boni za toplice, nadaljevalo z upokojenskimi priboljški, vlada je občutno znižala cene goriv, pred volitvami dobimo še energetske bone za ogrevanje, cyberbone za starejše, pa še kaj se bo našlo. Pred dnevi je minister Vrtovec tvitnil, da so vladni interventni ukrepi več kot razpolovili februarsko položnico za elektriko. Všečni in naravnost sanjski so darovi z neba, ki se jim človek težko odreče. Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?

    17 min
  • Toaletni papir 2.0. Ste pripravljeni?
    Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase?

    O pripravah na najnovejšo nenormalnost. Spet je v igri kopičenje makaornov, nafte, zlata ... Zakaj se nam zdi to pametno? In zakaj je covid potreboval več WC papirja kot pogrevanje hladne vojne?

    Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase?

    20 min
  • Resnica bije bitko s propagando. In obratno
    Na ukrajinskih tleh divja vojna, ki pa ni omejena samo na omenjeni tloris. Del hibridne vojne je tudi bitka za informacije in interpretacije. Zahod je zatemnil Ruse, Rusi so zatemnili zahod. Prvi in drugi se ne poslušamo več. Na netu se nič več ne najdemo, profili "sovraga" na Twitterju in Facebooku so zaklenjeni. Konsenz je, da so njihove informacije škodljiva propaganda, tiste, ki jih še lahko beremo, pa uporabna resnica. Pri njih je obrnjeno. Hoteli ali ne, postali smo del informacijske koalicije. Kako v časih neštetih virov informacij graditi svojo predstavo o svetu? Kdo govori resnico? Kdo razpečuje propagando? Po kakšnem ključu se o škodljivih in neškodljivih informacijah odločajo uprave velikih družbenih platform? So socialna omrežja, ki kot po tekočem traku zapirajo "škodljive" profile, še orodje demokracije, kot smo jih razumeli na začetku, ob arabski pomladi? O tem in še čem v Nebulozah plus s profesorjem komunikologije dr. Dejanom Verčičem.

    Nebuloze plus s profesorjem doktorjem Dejanom Verčičem o medijskem vidiku hibridne vojne

    Na ukrajinskih tleh divja vojna, ki pa ni omejena samo na omenjeni tloris. Del hibridne vojne je tudi bitka za informacije in interpretacije. Zahod je zatemnil Ruse, Rusi so zatemnili zahod. Prvi in drugi se ne poslušamo več. Na netu se nič več ne najdemo, profili "sovraga" na Twitterju in Facebooku so zaklenjeni. Konsenz je, da so njihove informacije škodljiva propaganda, tiste, ki jih še lahko beremo, pa uporabna resnica. Pri njih je obrnjeno. Hočete ali ne, postali smo del informacijske koalicije. Kako v časih neštetih virov informacij graditi svojo predstavo o svetu? Kdo govori resnico? Kdo razpečuje propagando? Po kakšnem ključu se o škodljivih in neškodljivih informacijah odločajo uprave velikih družbenih platform? So družabna omrežja, ki kot po tekočem traku zapirajo "škodljive" profile, še orodje demokracije, kot smo jih razumeli na začetku, ob arabski pomladi? O tem in še čem v Nebulozah plus s profesorjem komunikologije dr. Dejanom Verčičem.

    "Mi smo del koalicije, o tem ni dvoma. In smo med potencialnimi ruskimi tarčami. Biti nevtralen tukaj ni mogoče, vrednostne sodbe je treba sprejeti. Ko pride do takšnega konflikta in se začnejo širiti zavestne laži, se moramo vprašati, ali je res vsak glas enakovreden, ali vsak glas šteje, ali je treba poslušati vsakega."

    25 min
  • Globaloze: Kaj vas najbolj skrbi?"
    Nebuloze so tokrat Globaloze. Prvič po drugi svetovni vojni so na naslovnicah medijev uporabili besedno zvezo tretja svetovna vojna. Senzacionalistično preko vseh meja, bi lahko rekli, a žal smo se v zadnjih dveh letih na šokantne predaje štafet med starimi in novimi normalnostmi že navadili. Kljub vsemu pa najnovejša normalnost, ki med drugim prinaša tudi idejo totalne vojne, vse skupaj silovito preseneča, misli na bližnjo prihodnost pa nihajo med "saj ne bo nič" in "kam lahko pobegnem". Da vam bomo tudi na Valu 202 lahko predstavili najboljše razlage postkovidne normalnosti na posteljici ukrajinske krize, nam, prosimo, zaupajte: kaj pa vas najbolj skrbi?

    Najnovejša postkovidna realnost globalnega ravsanja je sila nepredviljdiva, zato je Miha odprl telefone in prisluhnil vašim skrbem

    Nebuloze so tokrat Globaloze. Prvič po drugi svetovni vojni so na naslovnicah medijev uporabili besedno zvezo tretja svetovna vojna. Senzacionalistično preko vseh meja, bi lahko rekli, a žal smo se v zadnjih dveh letih na šokantne predaje štafet med starimi in novimi normalnostmi že navadili. Kljub vsemu pa najnovejša normalnost, ki med drugim prinaša tudi idejo totalne vojne, vse skupaj silovito preseneča, misli na bližnjo prihodnost pa nihajo med "saj ne bo nič" in "kam lahko pobegnem". Da vam bomo tudi na Valu 202 lahko predstavili najboljše razlage postkovidne normalnosti na posteljici ukrajinske krize, nam, prosimo, zaupajte: kaj pa vas najbolj skrbi?

    #Nebuloze bodo danes #Globaloze. Najnovejša postkovidna realnost globalnega ravsanja je sila nepredviljdiva. Zato ob 8h odpiramo eter vašim skrbem.

    Kaj vas v tem trenutku najbolj skrbi?

    01 475 2202 @Val202

    — Miha Šalehar (@toplovodar) March 1, 2022

    20 min

About Nebuloze

From the publisher's feed

Miha Šalehar s poslušalci o družbenih fenomenih.