Od setve do žetve

V Gornji Radgoni bo do četrtka, 28. avgusta, na ogled 63-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Tudi letos ponuja na ogled najnovejše tehnologije, inovativne rešitve za kmetijstvo, gozdarstvo in živilskopredelovalno industrijo ter pester spremljevalni program. Med aktualnimi temami, ki bodo zaposlovale kmete in stroko, je zagotovo predlog večletnega finančnega okvira za obdobje od 2028 do 2034 – ta predstavlja temeljito preoblikovanje proračuna Evropske unije, veliko pozornosti pa je tudi na letošnjem sejmu namenjene trajnostnemu kmetovanju in mladim. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve.

V oddaji Od setve do žetve pozornost usmerjamo v bolezen modrikastega jezika, ki se hitro širi po vsej državi. To še najbolj skrbi združenja rejcev in veterinarje praktike, ki pozivajo rejce, naj se odločijo za preventivno cepljenje živali. To je država v celoti prevalila na rejce. Kmetijsko gozdarska zbornica od države zahteva ukrepanje, več o bolezni pa nam pove Tomo Wankmuller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Po poljih se širijo invazivne rastline, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč dolžni zatirati, opozarja Marjeta Miklavc iz Kmetijskega zavoda Maribor. Ena največjih nadlog je pelinolistna ambrozija.

Izvemo tudi, kako dolgo je trajal sicer uspešen prenos kmetije na mlajšo generacijo na kmetiji Pučnik v občini Oplotnica.

V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili noveli Zakona o zaščiti živali, ki je zaostrila odnos Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije do pristojnega ministrstva. Tudi hmeljarjem ne kaže najbolje, zaradi vremena naj bi bila letina hmelja podpovprečna. Obiskali smo Pohorsko gobarno – ta že dobro leto ponuja zanimivo paleto gob, od bukovega ostrigarja do resastega bradovca.

Kmetijska pridelava je brez ustrezno urejenega namakanja površin vse bolj otežena ali celo nemogoča, saj so suše in vročinski valovi vse pogostejši, opozarjajo tako pridelovalci kot stroka. V Vipavski dolini so se po dolgoletnih težavah z namakalnim sistemom Vogršček strasti zdaj umirile, tako da ga kmetje lahko bolj ali manj neovirano uporabljajo. Drugače pa je v Goriških brdih, v katerih postajajo vse glasnejši v iskanju trajnejše rešitve za namakanje svojih 2 tisoč 500 hektarjev obdelovalnih površin. Zgled, kako sistemsko rešiti težave z namakanjem in kmetijsko pridelavo, imajo Brici v svoji neposredni soseščini na italijanski strani – v Furlaniji -Julijski krajini. Pozanimali smo se in pogledali, kako je njim uspelo pripeljati vodo iz Soče do hribovitih kmetijskih zemljišč tik ob meji s Slovenijo. V tematski oddaji bomo opozorili tudi na težave z namakanjem kmetijskih površin na ankaranski Bonifiki.

Pridelava hrane postaja vse zahtevnejša, poleg vremena kmetom povzročajo sive lase še različni škodljivci, uvajanje nove tehnologije ter birokracija. V tokratni oddaji bomo preverili, kakšna je letošnja žitna letina in katere sorte žitaric je sploh smiselno še sejati, spoznali bomo prednosti in slabosti aplikacije Sopotnik, ki kmetom omogoča vpogled v stanje kmetijskih površin, ob koncu pa nam bo kuharski mojster razložil, kako pripravimo zelenjavne in sadne prihranke za zimo.

Prva tema oddaje je agrofotovoltaika. Ta predstavlja dvojno rabo prostora za hkratno proizvodnjo dveh temeljnih strateških dobrin: hrano in električno energijo. Prvi poskusni projekt na tem področju bodo izvajali na sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Takšne projekte podpira predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa povzroča marsikatero dilemo glede zaščite kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju se pogovarjamo z direktorico kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik, med drugim o pomenu statusa organizacije proizvajalcev, ki jo je zadruga pridobila za rejce, in vključevanju žensk v zadružni sistem. Predsednica mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj Vesna Stariha pa nas seznani s to kritično ogroženo pasmo konj.

Za oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na dnevu sadjarsko vinogradniške tehnike med vinogradi in sadovnjaki Biotehniške šole Maribor. Znova smo spomnili na katastrofalne posledice zlate trsne rumenice, ene najnevarnejših bolezni vinske trte, in pozvali k doslednemu zatiranju ameriškega škržatka, ki to bolezen prenaša. Društvo rejcev drobnice Haloze pa letos zaznamuje 25 let delovanja, pred dnevi so na gradu Borl v občini Cirkulane pripravili tradicionalni ovčje-kozji bal.

Poletna vročina in pomanjkanje padavin te dni povzročata vse več skrbi pridelovalcem. Pomanjkanje vode pesti vse kmetijske rastline, zaradi suše je zahod države bolj prizadet od vzhoda, ugotavljajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Posledice v spodnji Vipavski dolini blaži namakalni sistem Vogršček. Visoke temperature ozračja vplivajo tudi na zorenje sadja, saj se sezona prej začne in tudi prej konča. To se na Primorskem pozna pri breskvah, obirati so jih začeli pred dvema tednoma. Letina je po kakovosti in količini povprečna, ponekod zaradi spomladanske pozebe in toče pa slabša, kot je povprečje običajnih sezon, opažajo pridelovalci in stroka. Težave so tudi s starostjo in z obnovami breskovih nasadov, saj je teh iz leta v leto manj. Obiskali smo tudi Park Škocjanske jame, kjer bodo v okviru čezmejnega projekta nabirali, čistili in shranjevali rastlinska semena. S tem želijo ohraniti tradicionalne suhe kraške travnike. V oddaji izvemo tudi, zakaj so dvignili svoj glas ajdovski kmetje in lovci.

Trenutno je na področju kmetijstva odprtih več razpisov. Med drugim tudi štirje na intervenciji IRP 29. Gre za razpise v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali, skupaj pa je na voljo kar 31 milijonov evrov. Glede na napovedi klimatologov lahko pričakujemo, da bodo poletja zelo pogosto vroča in suha. Pozanimali smo se, kaj to pomeni za kmetijsko rastlinsko proizvodnjo. Strokovnjaki vidijo rešitev v namakanju in prilagoditvi kultur. Tik pred počitnicami pa smo ujeli tudi 5 dijakov Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šle Postojna, ki so na dijaki izmenjavi Gruzijce učili, kako varno gozdariti.

Zakonodajna prenova ministrstva za kmetijstvo je zajela tudi področje vinogradništva in vinarstva, panogo, ki je na prelomni točki. Ali lahko zakonodaja zaustavi propadanje in zagotovi spodbudnejše možnosti za razvoj vinarstva? O tem smo se pogovarjali z Juretom Grubarjem, direktorjem zadružne vinske kleti Krško.

Za podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje. Za vinograde, zlasti na zahodnem delu Slovenije, to pomeni namakanje. Pri doseganju ravno pravega sušnega stresa trte za optimalno kakovost grozdja je v veliko pomoč računalniški program, nam je pojasnil Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Tokratna tema je tudi poskus dvigovanja ugleda laškega rizlinga na območju Srbije, Hrvaške in Slovenije. Obstaja predlog, da bi v Sloveniji za to vino uporabili staro ime GRAŠICA.