
Sign up to save your podcasts
Or


Včasih so nas reševali lepi, bogati in preskrbljeni, tisti, ki nimajo nekih posvetnih malih tegob. V filmu Joker ni tako.
Tokrat beseda teče o filmskem trilerju Todda Phillipsa Joker z Robertom De Nirom, Joaquinom Phoenixom in drugimi. Včasih so nas reševali lepi, bogati in preskrbljeni, tisti, ki nimajo nekih posvetnih malih tegob, kakršna sta preživetje in hoja v službo. V filmu Joker ni tako, pravi Janez Markeš.
Prizor, v katerem Joker postreli tri fante z Wall Streeta, je pomenljiv, pravi Ali Žerdin. Film mu poči, ko javni prostor zasedejo agenti velekapitala. Obnašajo se, kot da je vse njihovo. Vsakogar lahko maltretirajo.
Več pa v #odsrededosrede 42 tedna leta 2019.
Tik – tak! Čas se za brexit se izteka, Ali Žerdin pa pravi: »Zdi se, da brexit z dogovorom ni možen.«
Markeš je opozoril na vlogo britanskega parlamenta. »Johnson si je sam postavil 'deadline', vmes pa je parlament določil, da Velika Britanija ne more izstopiti brez dogovora. Sedaj je vprašanje, kdo ima prav. Johnson lahko postane roba, ki ne bo več užitna,« je rekel.
»Adria je sledila zakonu ponudbe in povpraševanja tam, kjer ji je koristilo, tam, kjer ji ni bilo všeč, pa ne.«
Začetku stečajnega postopka za letalsko družbo Adria Airways se nista mogla izogniti niti Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. »Država ostaja brez nacionalnega letalskega prevoznika in svet je naenkrat za nas malo večji. Težje je priti do lokacij, za katere se je v preteklosti zdelo, da niso prav zelo daleč stran. Kot kaže, bo trajalo leto in pol, da bodo drugi letalski prevozniki vpadli v praznino, ki ostaja za Adrio,« je debato začel Žerdin.
»Treba je poloviti bedake, ki niso znali razmišljati ob pravem trenutku. Zakaj? Ker Adria ni samo nacionalni prevoznik, ampak tudi nacionalni simbol. Očitno se ne znamo soočati s podjetniškimi koncepti in s korupcijo. Ne zdi se mi mogoče, da nekega podjetja ne bi bilo možno v toliko letih in s toliko vloženega denarja zmenedžirati do neke minimalne učinkovitosti,« je nadaljeval Markeš.
»Kar se je zgodilo v zadnjih 30 letih in česar na sedežu Adrie niso jemali pretirano resno, je, da so se pojavili nizkocenovniki, ki jih je ogromno in te za 30, 50, 70 evrov pripeljejo na katero koli točko v Evropi s ponudbo, ki je sicer podstandardna, vendar te kot soliden avtobus, ki leti po zraku, pripelje tja, kamor hočeš,« je o povodih za Adriin stečaj razmišljal Žerdin.
»Primanjkuje ljudi, ki bi delali v domovih za ostarele, čakalne dobe so obupno dolge, investicij v domove upokojencev ni ne na občinski ne na državni ravni, zasebni investitorji so še dražji od države,« opozarja Žerdin.
Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da vlada in ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialne oskrbe vsem, ki jih potrebujejo. »Ugotovitev računskega sodišča je, da so stvari slabe in se poslabšujejo. Podatek predsednika Tomaža Vesela je, da nismo od leta 2007 zgradili niti enega doma upokojencev, čakalne dobe postajajo obupno dolge. Če naj bi bila Slovenija socialna država in če naj bi to veljalo tudi za starejše, smo na tej točki očitno pogrnili na vsej črti,« začenja Delov komentator Ali Žerdin. Stanje je alarmantno iz več razlogov: primanjkuje ljudi, ki bi delali v domovih za ostarele, čakalne dobe so nerazumljivo dolge, investicij v domove upokojencev ni ne na občinski ne na državni ravni, pojavljajo se zasebni investitorji, ki so še dražji od države, opozarja Žerdin.
Večina Slovencev si na stara leta, potem ko so vse življenje trdo delali, ne more privoščiti oskrbe, ki jo potrebujejo, mu prikima Janez Markeš. Govorjenje o socialni državi ni brezvezniško, ni samo sebi namen niti leporečje, temveč nekaj, kar stalno gledaš v vzvratnem ogledalu, nekaj, kar te bo zadelo. »Živeti želimo v državi, v kateri se počutimo razmeroma varno, v državi vseh državljanov in ne zgolj tistih, ki so produktivni. Kajti tisti, ki so bili produktivni, ne morejo več zaračunati svoje produktivnosti zaradi modela, ki je vzpostavljen – da zdajšnje generacije vzdržujejo prejšnje, tiste, ki so za njimi, pa bodo vzdrževale njih. Ti modeli se prilagajajo dnevni politiki, dnevnim krizam, in stvar postaja problematična,« poudarja Markeš.
»Kako si lahko stranka upokojencev in hkrati v svojem predvolilnem programu nimaš napovedi, bodiva realna, gradnje štirih domov za upokojence v enem mandatu, kar je merljiva obljuba in hkrati dovolj jasna, da ni razloga, da je ne bi uvrstili v koalicijsko pogodbo. Frapantno je, da takšna merljiva, jasna in eksaktna politična stališča oziroma zaveze ne gredo v program, še manj v koalicijske pogodbe,« paradoks slovenskega fenomena, da so upokojenci pri nas tudi politično organizirani – zlorabljeni – kot stranka, poročilo računskega sodišča pa kaže slabšanje njihovega položaja, komentira Žerdin.
Ta teden sta v ospredju dve temi – evropske volitve in avstrijski korupcijski škandal.
Šola ni namenjena užitku, ampak izobraževanju, izpopolnjevanju, samospoznavanju in podobnim procesom, meni Markeš.
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se v tokratnem sredinem pogovoru osredotočila na nedavno javnomnenjsko raziskavo.
Brexit bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Pogajanja o odhodu Velike Britanije iz Evropske unije so dogodek desetletja, ki bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Vsaj tako sta prepričana Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš.
From the publisher's feed