Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin

Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin

By niDeloNews
Download on the App Store

Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin episodes

  • 294: »Od filma Joker do Marjana Šarca«

    Včasih so nas reševali lepi, bogati in preskrbljeni, tisti, ki nimajo nekih posvetnih malih tegob. V filmu Joker ni tako.

    Tokrat beseda teče o filmskem trilerju Todda Phillipsa Joker z Robertom De Nirom, Joaquinom Phoenixom in drugimi. Včasih so nas reševali lepi, bogati in preskrbljeni, tisti, ki nimajo nekih posvetnih malih tegob, kakršna sta preživetje in hoja v službo. V filmu Joker ni tako, pravi Janez Markeš.


    Tu gre za obrat, film hoče pokazati, da je Joker, ki je izvor vsega greha, vsakdanje deprivirano bitje. Mama ga ni marala, družba ga ne mara, jemati mora tablete. Pride do prizora, v katerem mu poči film, oprime se nasilja.

    Prizor, v katerem Joker postreli tri fante z Wall Streeta, je pomenljiv, pravi Ali Žerdin. Film mu poči, ko javni prostor zasedejo agenti velekapitala. Obnašajo se, kot da je vse njihovo. Vsakogar lahko maltretirajo.


    To je zelo dobro izpeljala geneza nečesa, s čimer se lahko danes identificira vse več ljudi. Četudi gre za morbidne scene, se na koncu lahko identificiraš z Jokerjem. Film potegne množice, ker jih nagovarja. Seveda sogovornika prideta tudi do Slovenije, do Marjana Šarca, levice in desnice.

    Več pa v #odsrededosrede 42 tedna leta 2019.

    19 min
  • 293: »O brexitu brez dogovora« • Brexit, Boris Johnson in trideseta obletnica padca Berlinskega zidu

    Tik – tak! Čas se za brexit se izteka, Ali Žerdin pa pravi: »Zdi se, da brexit z dogovorom ni možen.«


    Enako razmišlja Janez Markeš, ki pristavlja: »Nobene  možnosti ni za normalen brexit. Boris Johnson je želel doseči več kot  pol, Evropska unija pa je previdno kupovala čas.«

    Markeš je opozoril na vlogo britanskega parlamenta. »Johnson si je sam  postavil 'deadline', vmes pa je parlament določil, da Velika Britanija  ne more izstopiti brez dogovora. Sedaj je vprašanje, kdo ima prav.  Johnson lahko postane roba, ki ne bo več užitna,« je rekel.


    V naslednji sapi je Žerdin opozoril, da bomo 9. novembra praznovali tridesetletnico padca Berlinskega zidu, s čimer smo dobili simbolno  dejanje za »kontinent, utemeljen na miru«. »Očitno bomo sedaj dobili nov  evropski obrat z veliko tveganji; na Otoku in na celini,« je razmišljal  Žerdin.

    16 min
  • 292: »Zbogom, Adria!« • Propad letalske družbe Adria Airways

     »Adria je sledila zakonu ponudbe in povpraševanja tam, kjer ji je koristilo, tam, kjer ji ni bilo všeč, pa ne.«

    Začetku stečajnega postopka za letalsko družbo Adria Airways se nista mogla izogniti niti Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. »Država ostaja brez nacionalnega letalskega prevoznika in svet je naenkrat za nas malo večji. Težje je priti do lokacij, za katere se je v preteklosti zdelo, da niso prav zelo daleč stran. Kot kaže, bo trajalo leto in pol, da bodo drugi letalski prevozniki vpadli v praznino, ki ostaja za Adrio,« je debato začel Žerdin.

    »Treba je poloviti bedake, ki niso znali razmišljati ob pravem trenutku. Zakaj? Ker Adria ni samo nacionalni prevoznik, ampak tudi nacionalni simbol. Očitno se ne znamo soočati s podjetniškimi koncepti in s korupcijo. Ne zdi se mi mogoče, da nekega podjetja ne bi bilo možno v toliko letih in s toliko vloženega denarja zmenedžirati do neke minimalne učinkovitosti,« je nadaljeval Markeš.

    »Kar se je zgodilo v zadnjih 30 letih in česar na sedežu Adrie niso jemali pretirano resno, je, da so se pojavili nizkocenovniki, ki jih je ogromno in te za 30, 50, 70 evrov pripeljejo na katero koli točko v Evropi s ponudbo, ki je sicer podstandardna, vendar te kot soliden avtobus, ki leti po zraku, pripelje tja, kamor hočeš,« je o povodih za Adriin stečaj razmišljal Žerdin.

    20 min
  • 291: »O stanju socialne oskrbe«

     »Primanjkuje ljudi, ki bi delali v domovih za ostarele, čakalne dobe so obupno dolge, investicij v domove upokojencev ni ne na občinski ne na državni ravni, zasebni investitorji so še dražji od države,« opozarja Žerdin.

    Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da vlada in ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialne oskrbe vsem, ki jih potrebujejo. »Ugotovitev računskega sodišča je, da so stvari slabe in se poslabšujejo. Podatek predsednika Tomaža Vesela je, da nismo od leta 2007 zgradili niti enega doma upokojencev, čakalne dobe postajajo obupno dolge. Če naj bi bila Slovenija socialna država in če naj bi to veljalo tudi za starejše, smo na tej točki očitno pogrnili na vsej črti,« začenja Delov komentator Ali Žerdin. Stanje je alarmantno iz več razlogov: primanjkuje ljudi, ki bi delali v domovih za ostarele, čakalne dobe so nerazumljivo dolge, investicij v domove upokojencev ni ne na občinski ne na državni ravni, pojavljajo se zasebni investitorji, ki so še dražji od države, opozarja Žerdin.

    Večina Slovencev si na stara leta, potem ko so vse življenje trdo delali, ne more privoščiti oskrbe, ki jo potrebujejo, mu prikima Janez Markeš. Govorjenje o socialni državi ni brezvezniško, ni samo sebi namen niti leporečje, temveč nekaj, kar stalno gledaš v vzvratnem ogledalu, nekaj, kar te bo zadelo. »Živeti želimo v državi, v kateri se počutimo razmeroma varno, v državi vseh državljanov in ne zgolj tistih, ki so produktivni. Kajti tisti, ki so bili produktivni, ne morejo več zaračunati svoje produktivnosti zaradi modela, ki je vzpostavljen – da zdajšnje generacije vzdržujejo prejšnje, tiste, ki so za njimi, pa bodo vzdrževale njih. Ti modeli se prilagajajo dnevni politiki, dnevnim krizam, in stvar postaja problematična,« poudarja Markeš.

    »Kako si lahko stranka upokojencev in hkrati v svojem predvolilnem programu nimaš napovedi, bodiva realna, gradnje štirih domov za upokojence v enem mandatu, kar je merljiva obljuba in hkrati dovolj jasna, da ni razloga, da je ne bi uvrstili v koalicijsko pogodbo. Frapantno je, da takšna merljiva, jasna in eksaktna politična stališča oziroma zaveze ne gredo v program, še manj v koalicijske pogodbe,« paradoks slovenskega fenomena, da so upokojenci pri nas tudi politično organizirani – zlorabljeni – kot stranka, poročilo računskega sodišča pa kaže slabšanje njihovega položaja, komentira Žerdin.

    23 min
  • 287: »Ali Šarec dela prave stvari ali drugi delajo napačne?« • Javnomnenjska raziskava • LMŠ, SDS, Borut Pahor

    Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš  sta se v tokratnem sredinem pogovoru osredotočila na nedavno  javnomnenjsko raziskavo.


    Borut Pahor je moral mesto najbolj priljubljenega politika prepustiti Marjanu Šarcu, SDS pa je mesto najbolj priljubljene stranke prepustila LMŠ.

    »Običajno se zgodi, da stranka na volitvah doseže določeno število odstotkov, to število pa do naslednjih volitev kopni in kopni. Tokrat se je zgodilo obratno: javnomnenjska raziskava je pokazala, da je LMŠ bolj priljubljena, kot je bila na volitvah,« je povedal Žerdin. Ob tem se je vprašal, ali Šarec dela prave stvari ali drugi delajo napačne.

    24 min
  • 286: »Exit Brexit?« • Odhod Velike Britanije iz Evropske unije

    Brexit bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Pogajanja o odhodu Velike Britanije iz Evropske unije so dogodek desetletja, ki bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi  Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Vsaj tako sta prepričana  Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš.

    19 min

About Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin

From the publisher's feed

Od srede do srede je tedenska oddaja, v kateri Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).