Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin

Delova komentatorja tokrat o današnji, prelomni zahtevi gibanja Dovolj.je k odstopu nadškofa, kot tudi vrhovnega predstojnika Misijonske družbe Lazaristov Tomaža Mavriča. 

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokratni video komentar namenila boju proti spolnim zlorabam znotraj rimskokatoliške cerkve in sveži informaciji o pozivu oziroma zahtevi k odstopu nadškofa Stanislava Zoreta s strani iniciative, gibanja Dovolj.je.

Civilna iniciativa Dovolj.je je danes sklicala novinarsko konferenco, na kateri je nadškofa msgr. Stanislava Zoreta pozvala k odstopu. K temu je pozvala tudi vrhovnega predstojnika Misijonske družbe Lazaristov Tomaža Mavriča. Razlog za ta poziv vidijo v njunem neizpolnjevanju »načel in predpisov, ki na področju razkrivanja spolnih zlorab veljajo v Katoliški Cerkvi«. 

Na dan, ko je Iran na uboj poveljnika  Sulejmanija odgovoril z napadom na ameriški oporišči, se Delova komentatorja pogovarjata o zaostrovanju odnosov med ZDA in Iranom.

Delova komentatorja se tokrat sprašujeta, kaj je Slovenska vojska počela na proslavi stote obletnice Univerze v Ljubljani. 

»Za nami je stota obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani. Dogodek, ki je pospremil to častitljivo obletnico, pa še vedno dviga kar nekaj prahu,« uvodoma pojasni Ali Žerdin. Na odru Cankarjevega doma je namreč paradirala Slovenska vojska, kar je sprožilo pomisleke, kaj počnejo njeni pripadniki na častitljivem akademskem dogodku!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin pretresata pomen akademika Veljka Rusa v sedanjem času. 

Delov komentator Janez Markeš se je ravno vrnil s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), kjer so predstavili dve posthumno izdani knjigi akademika Veljka Rusa. Prva je zbirka slabih dveh ducatov intervjujev Veljko Rus v pogovorih z javnostjo, druga knjiga pa je zbirka njegovih socioloških in filozofskih spisov. 

Komentatorja si zato izhodiščno postavita vprašanje, kaj nam lahko danes pove Veljko Rus? »Ne gre za rehabilitacijo Veljka Rusa, temveč on nam ponuja našo rehabilitacijo. Stvari, ki jih razlaga, so sedaj izjemno aktualne,« pojasni Markeš ter doda, da je Rus že takrat anticipiral našo današnjo težavo. 

Rus je v času od 50-ih do 70-ih let v dokumentaciji službe državne varnosti zaveden kot anarho-liberalec. Kot element, ki moti jugoslovansko-slovenske napore za vzpostavitev samoupravnega socializma, zato je leta 1974 tudi letel iz pedagoškega procesa Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Kot pojasni Žerdin, je minilo kar nekaj časa, da je bil rehabilitiran. 

»Sestavni del tega, kar je Veljko Rus počel, je bilo vedno gibanje in odnos do družbe. Kako družbo povezati skupaj v bivanjsko skupnost, v kateri se vsi čutijo udeleženi,« nadaljuje Markeš.

Celotnemu pogovoru prisluhnite v posnetku.

Že tristotič Od Srede do srede komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš. O Sovi, o agentih, agentkah, arbitraži, arbitrih in o divji pašteti. Tudi o reševanju klopčiča. O spopadih med Toninom, Šarcem in Erjavcem. In še marsičem. In za na konec epizode, presenečenje, torta! 🎂

Je izjava Žana Mahniča še del dopustnega političnega žargona?

Je ustavnemu sodišču dopustno reči mafija? Lahko poslanec, ki vodi parlamentarno preiskovalno komisijo, izjavi, da mafija ščiti mafijo? Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata dogajanje okoli odločitve ustavnega sodišča o začasnem zadržanju do končne del preiskovalnih postopkov v zadevi Kangler.

Je izjava Žana Mahniča v parlamentu, da mafija ščiti mafijo, še del dopustnega političnega žargona? Matevž Krivic je postavil tezo, da je to nedopustno, Jurij Toplak, nasprotno, da je še kako dopustno. Rekoč, da to dokazuje tudi evropsko sodišče za človekove pravice, ki je presojalo na nekem madžarskem primeru.

Ustavno sodišče mora biti avtoritativno, predstavlja digniteto države, ki ne sme biti podvržena žaljivkam. V tem primeru ne moremo govoriti o sovražnem govoru, lahko pa o žalitvi sodišča, meni Žerdin. To je s kazenskopravnega vidika sporno. Oblasti je potrebno določeno digniteto priznati. Še težje je, če na tak način govori predstavnik ene oblastne istitucije o drugi.

Slovenija je v relevantni mednarodni demokratični skupnosti prepoznana kot demokratična država, ki zadovoljuje standarde, meni Markeš. Delitev vej oblasti obstaja, veljajo neka načela pravnikov, ki nas učijo, da je nad ustavnim sodiščem, če se z njim strinjamo ali ne, le še modro nebo, kot se glasi Kantova parafraza.

Sodišče se lahko moti ali sodi pravilno. Prepovedano mu je reči mafija, lahko pa se pritožiš. Sistem je toliko samokontrolen, da mu državljani zaupamo.

Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat razpravljala o zanimanjih za nakup celotne ali dela poslovne celote Adrie Airways. Med morebitnimi interesenti so slovenski podjetniki Joc Pečečnik, Izet Rastoder in Ivo Boscarol. 

»Najprej se moramo zavedati, da govorimo o obdukciji trupla: Adria je že bila prodana in že bila zavožena,« je dejal Markeš in pri tem pokritiziral slovenska politične in državniške elite, ki so bile ob prodaji zelo kratkovidne. »Nacionalni letalski prevoznik ima poseben pomen za državo – tako kot pošta, železnice, šolstvo in zdravstvo,« je še poudaril Markeš. 

»Jasno je, da tu gre za interes zasebnega kapitala. Je to dobro ali slabo?« je vprašal Žerdin.

»Raje bi videl, da Adrio kupi Joc Pečečnik, ki je že pokazal pripadnost in navezanost na prostor, iz katerega nenazadnje tudi izhaja, kot pa neki novi špekulant, ki bi iz tega nereda hotel ustvariti le profit,« je dejal Markeš.

Komentirata Ali Žerdin in Janez Markeš.

 Vrednost blagovne menjave med Slovenijo in Madžarsko je lani prvič presegla dve milijardi evrov, v primerjavi z letom 2017 pa se je povečala za 9,1 odstotka. »Ta številka me veseli in še bolj me bo veselilo, če bo še višja,« je na novinarski konferenci po pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom dejal slovenski premier Marjan Šarec. Na srečanju sta se zavzela za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama, ki je že zdaj zelo dobro, saj je Madžarska  šesti največji trgovinski partner Slovenije.

Srečanja sta se v pogovoru Od srede do srede dotaknila tudi Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš, k ista med drugim razpravljala o lovkah Madžarske, ki se skušajo priplaziti v nekatere investicije tudi v Sloveniji. »Madžarska ima svojo bolečino po izgubi ozemlja in ima določena razmišljanja, kako bo razširila svoj vpliv. Jaz bi se tega bal,« je bil v pogovoru jasen Markeš.

»Desnice lahko vzcvetijo zelo hitro in zelo močno. Levice bodo odgovarjale iz neke druge logike. Srednjeevropska desnica je vzcvetela na antimigrantski retoriki in na kritiki liberalizma. Orban je poosebljen spoj čistega nacionalizma in neoliberalizma,« je nadaljeval Markeš.

Žerdin je dodal, da so strategi v 90. letih, ki so razmišljali o pozicije Slovenije v Evropi, predvsem pa o strateški poziciji Luke Koper, ciljali v smeri, da bi se povezali z Bavarsko, ki ni neposredna soseda. »Če Bavarce pripelješ v Luko Koper preprečiš ambicije Italije, hkrati pa je Bavarska ena najbolj razvitih. To bi bila zmagovita kombinacija, ki pa se ni začela udejanjati.«

Dan za tem, ko je Evropska komisija pozitivno ocenila tehnično pripravljenost Hrvaške, se Delova komentatorja pogovarjata o vstopu naših južnih sosedov v schengen.

»Odločitev Evropske komisije, da rumeno luč začne prelivati v zeleno za prijateljsko republiko Hrvaško, politično vodstvo Republike Slovenije spravlja v jezo,« uvodoma pojasni Ali Žerdin ter doda, da je nekaj razlogov za to, da komisija pri vsem tem ravna čudaško. »Predvsem v perspektivi slovenskih poslancev, da se nikamor ne mudi ter naj to temo vržejo na naslednjo komisijo,« mu pritrdi komentator Janez Markeš. 

Komisija je v zadnjih izdihljajih Junckerjevega predsedovanja potrdila, da je Hrvaška pripravljena za vstop v schengen. Problem razmejitve v Piranskem zalivu kljub temu ostaja odprt na enkrat način.  

Že res, da se naslavlja na argument, da ima Hrvaška težave z vladavino prava ter zaradi tega ne sodi v schengensko območje. Pri schengnu gre vendarle predvsem za to, ali je država zmožna svoje meje upravljati na način, ki je z zapletenimi in obsežnimi sporazumi določen. »Geografska razmejitev Hrvaške in Bosne in Hercegovine pa je prvič takšna, da je meja zelo dolga, ter drugič, da je znaten del meje na manj naseljenih območjih. Zaradi same narave meje pa je ta toliko težje obvladljiva,« nadaljuje Žerdin. Tehnični vidik tu ni tako nepomemben, vendar komisije to ni prepričalo. 

»V interesu Slovenije je, da se meja premakne nižje, saj bi se tako pretočnost meja razbremenila,« pojasni Markeš ter doda, da je vladavina prava še pomembnejša kot pretočnost. Če obstaja neka pozitivna sodba je namreč na vladavini prava, da se sodba tudi udejanji. To pa odpira naslednje vprašanje, ne samo to, koliko teže ima Slovenija, temveč tudi ali Evropo konstituira politična korupcija. Če je temu tako, pa se nadaljnje sprašujemo, kakšne varovalke ima Slovenija, da zavaruje svojo suverenost ter avtonomnost.