Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin

Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin

By niDeloNews
Download on the App Store

Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin episodes

  • 323: »Ni minil teden, ko ne bi klovni zardevali«

    Delova komentatorja o protestih v ZDA in pri nas.


    Janez Markeš in Ali Žerdin sta nadaljevala s pogovorom o protestih. Markeš meni, da je predsednik ZDA Donald Trump izgubil toliko legitimnosti, da bo volitve izgubil. Meni, da avtoriteta  avtokratov deluje le, dokler je brez uporabe policije in vojske. Markeš  opozarja, da so nam ZDA vendarle mnogo bliže kot si mislimo.

    Interpelacija zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa po  njegovem mnenju izhaja iz enakega vzdušja kakor protesti v ZDA in  Združenem kraljestvu. »Napenjajo lok proti svojim ljudem toliko časa, da  se ljudem zgodi premik v glavi, kar vodi v dejanja, ki jih težko  ustaviš,« vrenje po svetu in pri nas opisuje Markeš.


    14 min
  • 322: »Kaj vre v Trumpovi Ameriki?« • Umor temnopoltega Georgea Floyda

    Od srede do srede tokrat v luči protestov v ZDA in vračanju sveta v nove normalne tirnice.


    Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta  tokrat pod drobnogled vzela dogajanje na drugi strani velike luže. »Zdi  se, da je ameriški sistem iztiril, da se morda nekatere problem rešuje  tudi z vojsko,« je uvodoma povedal Žerdin. Protesti so se v ZDA sprožili  po smrti temnopoltega Georgea Floyda, ki je umrl med  aretacijo, potem ko mu je policist osem minut na vratu držal koleno.  »Neposreden povod je tokrat uboj Floyda, ki je sprožil bistveno večji  vihar kot podobni dogodki, ki so se v ameriški zgodovini dogajali  pogosto.«

    Markeš meni, da so se dogodki v ZDA zložili v neko zaporedje, kot bi se  poravnale luknje v švicarskem siru in ga je tako mogoče zelo lahko  prelomiti. To je tudi verjetno začetek konca Trumpa, ki hoče vojsko na  ulicah, a vojska ni narejena za obrambo države pred lastnimi državljani,  ampak obrambo države pred drugimi.

    20 min
  • 320: »Ne moreš ubiti konja, na katerem jahaš«

    Delova komentatorja o tem, da je denar mogoče distribuirati tudi v smeri javnega dobrega pa se svet zaradi tega ne podre.

    Nova stvarnost Evropske unije so, kot kaže, evropske koronaobveznice kot kompromis med severom in jugom, med osjo Pariz–Berlin na eni strani in predvsem Italijo na drugi. Kaj nam to govori o kondiciji Evropske unije, se sprašuje Ali Žerdin?


    Emmanuel Macron in Angela Merkel sta po mnenju Markeša stopila v navezo, očitno zavedajoč se, da je EU nepogrešljiva dobrina, ki lahko tudi razpade, meni Janez Markeš.  Macron je govoril v smeri, da je denar mogoče distribuirati tudi v  smeri javnega dobrega na način, da se svet zaradi tega ne podre.  Koronavirus je, kaže, prispeval delček k tej logiki. Po drugi strani se  Trump otepa interpretacij, da je javni sistem ZDA zatajil, take težave  imajo tudi v Veliki Britaniji.

    Nemčija in Angela Merkel sta uvideli, da država brez EU ne more  preživeti. Ne moreš ubiti konja, na katerem jahaš, sicer si tudi sam  mrtev. Gre za optimizem? Ni nujno, a gre za prepoznavo nujnosti,  solidarnosti s tistimi, ki so utrpeli ogromno škode, ne da bi si jo  zaslužili. Si jo sami pridelali.


    Gre za poskus ustvarjanja šivov v razpokani tvorbi EU, po drugi strani  pa imamo silovito negotovost, namreč nove finančno-politično-ekonomske  modele, s katerimi nimamo izkušenj. Do neke mere gre za modele  zaustavljanja, kot so bili v času druge svetovne vojne.

    Je tovrsten razmislek šel mimo nas? Se zanašamo na katastrofične  scenarije z doktrino šoka? Gre za izkoriščanja šoka za družbeni  reinženiring? Mimo teh vprašanj so ljudje pri nas zaznali, da so se  drobne, a nujno potrebne živilske potrebščine in storitve zelo tiho  podražile.


    Delodajalci in podjetniki menijo, da lahko izpad dohodka »prinesejo not«  s tihimi podražitvami. Vse prej kot tiha pa so po drugi strani ugibanja  o usodi Janševe koalicije in SMC, selitvah poslancev, morebitnih  izrednih volitvah ali opcije tehnične vlade.

    20 min
  • 319: »V kleščah škorpijona Janše«

    Delova komentatorja razpravljata o Janševih in Logarjevih zapisih o medijih in sodstvu.

    Ali Žerdin in Janez Markeš sta mnenja, de je zapis premierja Janeza Janše na spletni strani vlade o vojni z mediji popolnoma zgrešen. Markeš  opozarja, da Janša briše pojem javnega prostora in ga nadomešča s  twitterjem. Markeš pisanje predsednika vlade primerja z dopisi o medijih in sodstvu zunanjega ministrstva Anžeta Logarja, ki jih označuje za nevredne državnika in za zavrženo dejanje, bolj primerno za rokovnjača.

    Markeš poudarja, da je naloga vlade izvrševati voljo ljudstva, namesto  tega pa jemljejo vse vzvode moči v svoje roke, zaradi česar bi moral  parlament predsednika vlade odstaviti. Žerdin se strinja, da Logarjevo  pisanje za koalicijske partnerje nevzdržno. Markeš meni, da bi takšno  dejanje moralo pomeniti Logarjev politični samomor, namesto tega pa gre  za inavguracijo nore politike.

    Markeš Janševo basen o žabah dopolnjuje z basnijo o žabi in škorpijonu.  Meni, da je Janša kot škorpijon, ki prosi žabo, da ga popelje čez reko.  Žaba to seveda odkloni, rekoč da jo bo pičil, a škorpijon obljublja, da  je ne bo. Seveda jo med prehodom reke piči. Ko umira, ga žaba vpraša,  čemu je to storil, in med tem, ko se oba utapljata, ji škorpijon  pojasni, da je taka pač njegova narava in drugače ne more. Markeš meni,  da so ta žaba koalicijske partnerice, ki jih Janša potrebuje, da lahko  vlada. A sedaj smo vsi v kleščah tega škorpijona, opozarja. 


    Janša ogroža vse. »Vsi smo Mojca Šetinc Pašek!«  poudarja Markeš in opozarja, da ljudje, kot sta Janša in Logar, ne  sodijo v politiko in ne morejo ostati nekaznovani za svoje laži in  žaljenja. Opozarja, da ne smemo ostati tiho, ko izgubljamo  civilizacijske pridobitve.

    20 min
  • 318: »O parlamentarni komediji zmešnjav« • Interpelacija ministra Zdravka Počivalška

    Delova komentatorja razpravljata o dveh preiskovalnih komisijah, interpelaciji in možnih spremembah politične kulture.

    Z interpelacijo ministra Zdravka Počivalška se v Slovenijo vrača politično življenje, meni Ali Žerdin.  Zagnani pa sta tudi kar dve preiskovalni komisiji, ena koalicijska in  ena opozicijska, kar po mnenju Delovih komentatorjev Alija Žerdina in Janeza Markeša še  najbolj spominja na komedijo zmešnjav. Čeprav je to, da je koalicija  ustanovila svojo preiskovalno komisijo, ki bo preiskovala posle prejšnje  vlade, nenavadno, pa gre v resnici za klasičen manever, vreden Sunzija in njegove Umetnosti vojne, po kateri je napad najboljša obramba, spominja Markeš.


    A obe strani, tako opozicija kot koalicija sta v zmoti, saj gre pri obeh  le za nabiranje političnih točk, medtem ko bi morala resna država  predvsem ugotoviti kje in kako se je kradlo, poudarja Markeš. Vendar pa  ima kljub vsemu bolj prav opozicija, saj so očitki nepravilnosti pri  nabavi zaščitne opreme, za razliko od očitkov koaliciji prejšnji vladi,  utemeljeni. Težava je predvsem v tem, da se opozicija že obnaša, kot da  vlada pada in ji gre zgolj za to, da se to dejansko tudi čim prej zgodi,  meni Markeš. »Opozicija interpelacijo vlaga še preden so na mizi vsa  dejstva« opozarja Žerdin, interpelacija bi bila namreč na mestu šele po tem, ko bi komisija nesporno ugotovila nepravilnosti pri nabavi opreme.

    Žerdin je pričakoval, da bo pandemija vendarle prinesla pozitivne  spremembe politične kulture, a ugotavlja, da je ta priložnost zamujena.  Markeš je dodal, da se takšno pričakovanje pojavlja ob vsaki večji  katastrofi, a vedno vodi kvečjemu v še večje zlo. Kot pravi, so svet  želeli postaviti po novih merilih že po prvi svetovni vojni, a politične  strasti je nadomestil biznis in postavil temelje druge svetovne vojne.  Po drugi vojni se je zgodba ponovila. Ta isti biznis se kot rešitev  vsiljuje tudi zdaj. »Vsak šok stvari še poslabša«, se naivnemu upanju na  pozitivne spremembe posmehuje Markeš. »Celo, če bo morda kje v svetu  nekakšno politično prebujenje, se to zanesljivo ne bo zgodilo v  Sloveniji,« poudarja Markeš.

    Vlada Janeza Janše namreč v Slovenijo ne more vnesti  višje stopnje demokracije, meni Markeš »naša naloga pa je, da ji  preprečimo, da stopnjo demokracije zniža.« A nizka stopnja politične  kulture nam ni usojena. »Nič ni usojeno, dokler je nekdo, ki tega noče,«  trdi Markeš in meni, da je vprašanje le »ali hočemo ali nočemo biti  hlapci?«


    »Če je Janša zgolj hudič, ki ga je potrebno ukinit, potem težava niti ni  tako velika, problem pa je, če ne prepoznamo s čim smo težavo sploh  omogočili,« meni Markeš. Podobno je s koronavirusom. Sam virus ni tako  velika težava, kot pogoji, ki so omogočili, da se je razširil, to pa je  delo kitajskih delavcev v Italiji v skorajda suženjskih pogojih, ga je  dopolnil Žerdin.

    18 min
  • 317: »Kakšna je razlika med druženjem ob Kolpi ali pred DZ?« • Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa

    Delova komentatorja sta razpravljala o dvojnih  merilih pri pregonu domnevnih kršiteljev ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.


    »En kup dilem je odprtih,« je menil Ali Žerdin za tem, ko je uvodoma poudaril, da smo se zbudili v jutro, ko bi – če  bi bile na to pripravljene – knjižnice in galerije smele ponovno odprti  svoja vrata.

    Notranji minister Aleš Hojs je včeraj menil, naj  policisti udeležence ponedeljkovih protestov izsledijo kar preko na  družbenih omrežjih objavljenih fotografij, prav tako se je svojim  ministrskim kolegom na ravni EU na videokonferenci potožil zoper  slovenske medije in levico, ki da spodkopava vladno ukrepanje.

    Kar zadeva pregon udeležencev ponedeljkovih protestov, ki so z  združevanjem predvidoma kršili zakon, se velja spomniti na fotografije,  objavljene po obisku južne meje, na katerem sta bila med drugim prisotna  predsednik RS Borut Pahor in obrambni minister Matej Tonin, je menil Janez Markeš.  Politiki, tudi notranji minister Hojs, so ob Kolpi z zadrževanjem v  skupini kršili zakon, ki se je izkazal za pregonljivega. »Govorimo o  dvojnih merilih, o dvoličnosti,« je komentiral Markeš in dodal, da zakon  o prepovedi združevanja ni sporen v vidiku, ko ščiti državljane pred  okužbo. Problematično da je, če se izrablja za discipliniranje ljudi.

    Ključno je zagotoviti enaka merila, je nadalje povedal Žerdin: »Zadeve  je treba meriti z metrom ali vatlom, enakim, in videti, kakšna je bila  razdalja med osebami, ki so bile ob Kolpi, in tistimi, ki so bili pred  državnim zborom; upoštevati je treba tudi nekaj dni razlike,  epidemiološka slika je bila 27. aprila nekoliko boljša.« Dodal je, da se  vlada prav tako izogiba poročanju o učinkovitosti posameznih ukrepov,  vključno z odredbo o prepovedi prehajanja med občinami. Ta da je sporna,  predvsem zaradi odsotnosti poročanja o njeni učinkovitosti.

    24 min
  • 316: »Madžarska se v pismu na nek način zrcali v Sloveniji« • Viktor Orbán

    Politiki oziroma intelektualci so s tem  pozivom povedali, da ta trenutek ni katerikoli v zgodovini, ampak je  prelomni trenutek, ki ga je kot takega treba tudi videti in obravnavati,  je prepričan Markeš.


    Delova komentatorja sta kot iztočnico tokratnega video komentarja vzela pismo, objavljeno tudi v Delu, heterogene druščine podpisnikov, kot se je izrazil Žerdin. Med slovenskimi podpisniki so Mladen Dolar, Stojan Pelko, Majda Širca, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič, iz širše skupnosti pa je med drugim to pismo podpisal tudi Jean-Claude Juncker, nekdanji predsednik evropske komisije. Vprašanje je bilo, kaj bo z demokracijo v Evropski uniji v kontekstu izrednih ukrepov.

    »Tarča« tega pisma oziroma skupne peticije je situacija na Madžarskem.  Žerdin je Markeša vprašal, o čem nam pravzaprav govori pismo.


    »Fokus je na Madžarski, ampak z ozadjem zaskrbljenosti nad prihodnjo  Evropsko unijo: kakšno EU želimo imeti in kakšno lahko imamo na podlagi  dejstev, ki jih zdaj že poznamo.« Orbán je dobil mandat parlamenta: da je on vse in da je vse Orbán, in da se tako rekoč parlament odpoveduje svoji lastni funkciji, vse pa je pokrito z izrednimi razmerami.

    Politiki oziroma intelektualci so s tem pozivom povedali, da ta trenutek  ni katerikoli trenutek v zgodovini, ampak da je pravzaprav prelomni  trenutek, ki ga je kot takega tudi treba videti, obravnavati in  'zagrabiti', je prepričan Markeš. »Ne sme nam biti vseeno, kakšna bo prihodnosti EU.  Če govorimo konkretno o Sloveniji, je od tega odvisna tudi naša  prihodnosti.« V pozivu so vse to neposredno povezali s korupcijo in  umanjkanjem demokratičnih praks, torej sistemov nadzora.

    »Kar je v tem pismu pomembno za nas, je to, da se Madžarska na nek način  v pismu zrcali v Sloveniji: v večji ali pa manjši obliki. So nekateri,  ki mislijo, da to ni nevarno in visoko simptomatično. Sam mislim, da  je.«

    Kot dodaja Markeš, se je nenazadnje že v prvih petih minutah izbruha  koronavirusa pri nas razpasla korupcija. In ta korupcija nikoli ne bi  bila mogoča, če ne bi bilo teh praks, npr. same zamenjave ljudi, ki so  naenkrat postali epicenter korupcije. Ali je to naključje?

    20 min
  • 315: »Nesolidarna Evropa in nedemokratični impulzi«

    Delova komentatorja sta kritizirala odziv Evropske unije na pandemijo koronavirusa.


    Zgodba prejšnje krize se ponavlja, meni Ali Žerdin.  Opaža, da se Evropa zopet členi na sever in jug, vzhod in zahod; tudi  tokrat sever ni pripravljen priskočiti na pomoč jugu. Zanimivo je  zlasti, kako je nemška kanclerka Angela Merkel zavrnila  skupne evropske obveznice, rekoč, da bi revnejše evropske države z  njimi lahko reševale svoje težave, ki ne izvirajo iz pandemije, je  opozoril Janez Markeš, ki meni, da bo solidarnost osrednja točka prihodnje debate o Evropi. 

    Kljub temu, da številni politiki, intelektualci in mnenjski voditelji  Nemčijo pozivajo k izdaji skupnih obveznic, Žerdin meni, da te pozivi  zaenkrat ne kažejo znakov uspeha. Markeš se boji, da bi to lahko  usmerilo vodo na mlin populistov, ki si prizadevajo za razpad evropske  unije. »Evropska unija je bolj potrebna kot kdajkoli, a ne taka kot je«,  je dejal.

    Markeš meni, da bo evropska unija želela preživeti bo morala postati več  kot zgolj dvorišče, na katerem Nemčija prodaja svoje avtomobile.  Solidarnost z šibkejšimi evropskimi gospodarstvi bi morala biti  prioriteta, je poudaril. 

    Bati se je, da bo reševanje krize ponovno vodilo v varčevalne ukrepe,  kar pomeni ošibitev javnega prostora in ne nazadnje tudi javnega  zdravstva, ter prililo vodo na mlin nacionalistom, pred ponavljanjem  vzorca prejšnje krize svari Markeš, ki upa, da Nemčija vendarle ne bo  ponovila svojih napak.

    Tudi v Sloveniji je začrtana smer po zgledu madžarskega opuščanja demokracije, »impulzi, ki jih daje premier Janez Janša, so nedvoumni«, opozarja Markeš, vendar meni, da pri nas ne bo šlo tako daleč, kot je šlo na Madžarskem.

    13 min

About Od srede do srede ... oddaja, ki jo vodita Janez Markeš in Ali Žerdin

From the publisher's feed

Od srede do srede je tedenska oddaja, v kateri Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).