Oder

Oder

Download on the App Store

Oder episodes

  • Marinka Poštrak: vizija, repertoarna politika, skrb za igralski ansambel; ob nagradi Vladimirja Kralja za življenjsko delo
    Marinka Poštrak je gledališka ustvarjalka, dramaturginja, ki je v zadnjih dveh desetletjih in pol scela prenovila in odločilno zaznamovala Prešernovo gledališče Kranj. S svojo vizijo je tlakovala pot gledališču, ki živi, diha in se kritično angažirano odziva na družbo iz katere raste. Najsi bo to mesto Kranj, Slovenija, Evropa, svet. Njen mandat vodje umetniškega oddelka se je v Prešernovem gledališču pred dvema letoma iztekel. Na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame, je Marinka Poštrak prejela nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Pred mikrofon smo jo povabili v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju pogovora o snovanju kritičnega gledališča, vetru demitizacije, igralskem ansamblu kot stebru in identiteti gledališča in še mnogočem.
    foto: Nada Žgank, osebni arhiv Marinke Poštrak
    47 min
  • Klasiki v stripu: Antigona, Romeo in Julija in Kralj Ubu ali Poljaki
    Trilogijo stripovskih upodobitev dramskih besedil je v slovenskem jeziku izdal Slovenski gledališki inštitut, v slovaškem in poljskem pa sorodni inštituciji iz Bratislave in Varšave. Poudarek projekta je na kulturno-umetnostni vzgoji v srednjih šolah, kaže pa se kot uspešna sinergija umetnostnih jezikov, na eni strani besednega, dramskega in na drugi likovnega, stripovskega. V studio smo povabili avtorja stripa Kralj Ubu ali Poljaki, Cirila Horjaka alias Dr. Horowitza in Sandro Jenko, vodjo pedagoških programov v Slovenskem gledališkem inštitutu. Vabimo vas k poslušanju!
    vir foto: slogi.si
    42 min
  • Svetovi domišljijskih bitij, ki vselej nosijo razpoznavne znake našega vsakdana
    Tudi na letošnjem Kavč festivalu, ki je potekal med 18. in 24. marcem v Ljubljani in drugih krajih, je gostovala slovaška lutkovna umetnica Katarina Cakova, z umetniškim imenom Katanari. Že več kot desetletje se ukvarja z avtorskim lutkovnim gledališčem, za vsako predstavo ima po en potovalni kovček, format avditorija, ki ji je najbliže, je karseda majhen in intimen. Predstava Cabinet Alive! je zasnovana kot niz prizorov, ki jih naseljujejo različne človeške podobe ter v živa bitja spremenjeni predmeti, ki odigrajo izsek vsak iz svojega življenja, kot si ga je zamislila umetnica. Množica drobnih, na pogled krhkih predmetov in lutk, tako kot lutkovna poetika Katanari, ki stavi na bližino z gledalci, nežne melodije, ki prihajajo iz glasbenih skrinjic, duhovite razrešitve kompleksnih življenjskih situacij, nam prikaže vzpone in padce človeškega vsakdana. Domišljena in obrtno dodelana lutkovna animacija in dramaturgija gledalce popeljeta v čarobni svet. Po predstavi je Katanari povedala nekaj o bitjih, ki so odigrala svoje vloge v predstavi in odgovorila na nekaj vprašanj. Vabimo vas k poslušanju!
    iz predstave Cabinet Alive!, foto: zasebni arhiv
    20 min
  • Skozi glas in njegove podobe, Panoptikum glasov Radka Poliča Raca
    Tudi tokrat se srečujejo poti odrskih desk in radijske igre. S ponovitvijo oddaje Skozi glas in njegove podobe, Panoptikum glasov Radka Poliča Raca, se poklanjamo režiserju Igorju Likarju, ki je pred kratkim prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Radiotelevizija Slovenija. Likar in Polič sta bila tesna umetniška sodelavca, ki sta skupaj ustvarila nekaj monumentalnih radijskih stvaritev. Z njo se prav tako še enkrat spomnimo izjemnega igralca, čigar gledališke stvaritve ostajajo v spominih in dokumentih, radijske pa včasih oddaljene le en klik na naših spletnih straneh. Odlomke iz radijskih iger in oddaj: Ivan Mrak: Spoved lučnim bratom, Dušan Jovanović: Don Juan na psu, Igor Likar: Brisanje resničnosti, Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, Goran Gluvić: Smrt Majakovskega, Aleš Berger: Dadaizem, Kabaret Volatire, Lirika Daneta Zajca in Drago Jančar: Halštat, je povezovalo besedilo režiserja Igorja Likarja, ki je skupaj z Radkom Poličem Racem in drugimi umetniškimi sodelavci ustvaril omenjena radijska dela. Brala sta Maja Šumej in Jure Franko, glasbena oprema Darja Hlavka Godina. Oddajo je leta 2009 posnel Mirko Marinšek, režiral Igor Likar, redaktorica Ingrid Kovač Brus.
    44 min
  • Slovenska dramatika v očitnem trenutku sprememb
    Žirija je med 24 deli, ki so letos prispela na natečaj za nagrado Slavka Gruma, za najboljše izbrala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga skupaj napisala bosanski režiser Haris Pašović in Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica. Še preden bo 9. aprila, na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame znano, kdo bo nagrado Slavka Gruma prejel, smo v studio povabili avtorici in avtorja nominiranih del, iskali stične točke med njihovimi deli, pretresali položaj sodobne slovenske dramatike in razmišljali o odnosu med besedilom in uprizoritvijo.
    53 min
  • Aleš Jan o poetikah radijskih iger, mednarodnem sodelovanju ter o dvosmernem toku med študenti in profesorjem
    Z Alešem Janom, radijskim in gledališkim režiserjem, predavateljem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter zaslužnim profesorjem Univerze v Ljubljani, se danes še globlje potapljamo v poetike radijske igre, mednarodna sodelovanja, potovanja in festivale, sodelovanja z drugimi ustvarjalci in študenti. V prvem delu pogovora je Aleš Jan več povedal o uprizarjanju starejših besedil v radijski igri, danes pa vas za uvod vabimo, da prisluhnete odlomku iz Brižinskih spomenikov, podrobneje, interpretaciji slovenskega jezika izpred tisoč in več let, ki jo je za radijsko igro prispeval Tine Logar, slovenski dialektolog in jezikoslovec. Vabimo vas k poslušanju!
    foto: Aleš Jan, osebni arhiv
    37 min
  • Aleš Jan: Radio je največja kulturna ustanova.
    Dolgoletni sodelavec Aleš Jan je radijski in gledališki režiser, ki je na takratni Radio Ljubljana prišel že kot otroški igralec v radijskih igrah in recitacijah. Svojo pot je nadaljeval kot režiser in urednik Uredništva igranega programa in v dolgoletni karieri ustvaril veliko množino radijskih iger, za katere je prejel mnogotere nagrade na festivalih v Evropi in širše in drugih radijskih oddaj. Ob tem je režiral po slovenskih gledaliških in opernih hišah ter predaval radijsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Je tudi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Po njegovi bogati umetniški in uredniški poti bomo potovali skozi drobce pripovedi in odlomkov iz radijskih iger: Lovrenc Marušič – pater Romuald, Aleš Jan: Škofjeloški pasijon, Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico – radijsko upodobitev v izvirniku in v islandskem jeziku ter Ivan Cankar: Hlapci, z igralsko bravuro Staneta Severja. Vabimo vas k poslušanju!
    foto: Aleš Jan, osebni arhiv
    37 min
  • Zvočna knjiga Joži o življenju Jožice Avbelj: poklon veliki igralki in gledališču
    Prebrati zvočno knjigo je za igralko ali igralca poklicni izziv. A vseeno je drugače, ko posname svojo lastno biografijo. Tokrat govorimo o gledališki in filmski igralki Jožici Avbelj, med drugim prejemnici Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Njeno življenje je v biografskem romanu Joži opisala dramaturginja, publicistka in urednica Petra Pogorevc, zdaj pa je po tej knjigi izšla zvočnica, ki je plod sodelovanja ZKP RTV Slovenija, Arsovega igranega programa in založbe Beletrina, režirala jo je Špela Kravogel. Poslušamo jo lahko tudi v Odprti knjigi na Arsu vsak delovnik ob 19. uri. Pogovor na predstavitvi je vodila Kaja Novosel.
    Foto: Žiga Bratoš
    33 min
  • Rada delam z režiserji, ki so dobro pripravljeni na projekt in delo z igralci. Mirjam Korbar.
    Igralka Mirjam Korbar je članica Mestnega gledališča ljubljanskega že vso svojo profesionalno kariero od leta 1987. Preigrala je celo vrsto pretežno nosilnih vlog klasičnega in sodobnega repertoarja. Njena gledališka iniciacija pa je zaznamovana s Tespisovim vozom, mariborskim mladim gledališčem Prve gimnazije pod vodstvom Tomaža Pandurja. Večkrat je bila nagrajena za vloge v gledališču in na filmu, gledališka javnost in gledalci pa si jo zapomnimo po zmeraj premišljenih, prepričljivih in natančno izdelanih vlogah. V pogovoru z Vilmo Štritof sta spregovorili o njeni igralski poti, o Mestnem gledališču ljubljanskem, predvsem pa o njenem dojemanju, ustvarjanju vlog in gledališča. Vabimo vas k poslušanju!
    na fotografiji Mirjam Korbar kot Yerma v predstavi F. G. Lorca: Yerma, rež. Zvone Šedlbauer, MGL, 1994/95, foto: Tone Stojko
    33 min
  • Prekinitve s tradicijo... Multimedijsko gledališče
    Prejšnji teden smo odprli zakladnico zgodovine slovenskih uprizoritvenih umetnosti, ki so med letoma 1966 in 2006 prekinjale s tradicijo, kot v svoji knjigi piše dr. Barbara Orel. Po tem, ko smo se posvetili prvemu desetletju omenjenega obdobja, tokrat prisluhnimo začetku poglavja Multimedijsko gledališče, ki ga bo uvedel pogovor z Barbaro Orel.
    na fotografiji: Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki - rekonstrukcija, foto: Nada Žgank/osebni arhiv
    34 min

About Oder

From the publisher's feed

Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši…

More shows like Oder

Kdo smo? by RTVSLO – Ars

Kdo smo?

0 Listeners