
Sign up to save your podcasts
Or


"Pojavile so se nove oblike in nove teme, to pa ne pomeni, da so problematike, ki jih je gledališče razgaljalo pred epidemijo, izginile."
Tik pred začetkom tekmovalnega programa na 57. festivalu Borštnikovo srečanje, smo pred mikrofon povabili Niko Leskovšek, selektorico tekmovalnega programa, ki pravi, da kakovost uprizoritev kljub težkih razmeram za ustvarjanje v času, ko srečevanja niso dovoljena ali zaželjena, ostaja na visoki ravni. Vabimo vas k poslušanju!
"S svojo profesionalnostjo, ambicioznostjo, preudarnostjo, načelnostjo in avtonomnostjo, a tudi odprtostjo in zaupanjem, je tlakovala pot mnogim dramaturginjam in teatrologinjam kasnejših generacij." Iz utemeljitve.
Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Njeno več kot tri desetletno delo v gledališču je močno zaznamovalo slovensko gledališko krajino, predvsem z njenim odločnim in vztrajnim tkanjem vezi z umetniki ter gledališkimi strokovnjaki iz tujine. To se je pokazalo predvsem v času, ko je umetniško vodila festival Borštnikovo srečanje. Z Aljo Predan smo se pogovarjali ob prejemu nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju!
Nove teoretske razprave o mutacijah besedilnega na področju uprizoritvenih umetnosti
V oddaji Oder se tokrat posvečamo bogastvu in heterogenosti dramske pisave v zadnjem desetletju, ko se zdi, da je besedilno v razsežnem gledališkem prostoru dobilo še več zagona kot prej. Nedavno je namreč izšel zbornik, ki se tako z izbranimi študijami domačih avtorjev kot s temeljnimi besedili tujih teoretikov podaja raziskovat različna besedilna, tematska izhodišča, strategije, v povezavi z uprizoritvenimi koncepti in praksami slovenskega, evropskega in svetovnega postdramskega gledališča, ki vključuje tudi novomedijske prakse in ples. Zbornik Drama, tekst, pisava 2, ki sledi izdaji iz leta 2008, sta uredila Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Poleg dramaturginje Petre Pogorevc je gost oddaje tudi raziskovalec Jakob Ribič z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Izbor teoretskih razprav so izdali pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega.
"Veliko smo se pogovarjale o našem odnosu do resničnosti."
Po podatkih hrvaškega statističnega urada so ženske nad 65. letom starosti najbolj ogrožena skupina za življenje pod pragom revščine. Bakice oziroma Babice je naslov dokumentarne gledališke predstave, ustvarjene po pričevanjih štirih žensk, ki zbirajo plastenke in jih prodajajo v trgovinah, da bi se preživele. Predstava je nastala v sklopu Evropske prestolnice kulture Reka 2020, v sodelovanju kolektiva Igralke z Reke in slovenske režiserke Tjaše Črnigoj. Ekipa te dni gostuje na prestižnem nemškem festivalu Theatertreffen, kamor je bila izbrana med več 300 predstavami z vsega sveta. Več pa v pogovoru z režiserko Tjašo Črnigoj. Vabimo vas k poslušanju!
Pomanjkanje konkretnega razloga za pisanje dram je tudi posledica pomanjkljivo financiranje neodvisne gledališke scene.
52. teden slovenske drame, ki je bil od 27. marca do 8. aprila v Prešernovem gledališču v Kranju, je tudi to leto nekaj prostora namenil mladim dramatikom in dramatičarkam. Status mladih ustvarjalcev v slovenskih gledališčih je vzel pod temeljit drobnogled simpozij o mladi dramatiki z naslovom Inflitracija na sceno. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ga je pripravila in moderirala dramaturginja Nika Švab, prav tako prejemnica nagrade za mlado dramatičarko na 47. Tednu slovenske drame. Na simpoziju se je pogovarjala z Varjo Hrvatin, Izo Strehar, Žigom Divjakom, Jakom Smerkoljem Simonetijem in Nino Kuclar Stiković. Simpozija se je udeležila tudi Ana Lorger, ki je pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju!
Mednarodni dan plesa praznujemo 29. aprila, na rojstni dan baletnika Jeana-Georgesa Noverra.
Ples je ena izmed najbolj starodavnih oblik gibanja. Že v tradicionalnih plemenskih kulturah so ples uporabljali kot povezavo z naravo in božanskimi silami. S plesom in glasbo so zaznamovali pomembne mejnike v razvoju človeka. Ples je pospremil rojstvo novega bitja na svet in odhod starega človeka v onstranstvo. Vendarle pa se zdi, da je sodobni človek pozabil plesati. Naravno izražanje s telesom, prepuščanje impulzu ritma, raziskovanje svojega lastnega giba, vse to je postalo v vse bolj statični in zasedêni družbi prava redkost. Zato je mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, priložnost, da se spomnimo na to že skoraj pozabljeno umetnost, ki je lastna vsakomur izmed nas. V tokratni oddaji Oder bosta o svojem doživljanju plesa govorila mlada slovenska plesalca – plesalec sodobnega plesa in plesni pedagog Leon Marič in priznana baletna solistka Nina Noč. Slišali boste tudi slovensko poslanico, ki jo vsako leto ob mednarodnem dnevu plesa pripravijo v Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Tokrat jo je prispeval Edi Dežman, baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.
Osnova tema njegovega pisanja so "otroci tranzicije".
Dino Pešut je hrvaški dramaturg, dramatik in pisatelj. Za svoje ustvarjanje je prejel kar šest državnih nagrad za dramatiko, uveljavil pa se je tudi v tujini. V Ljubljani se je marca mudil v okviru rezidenčnega program festivala Fabula, kjer je predstavil svojo prvo v slovenščino prevedeno knjigo, roman Očetov sinko, vodil pa je tudi delavnico dramskega pisanja. Pred mikrofon ga je povabil Rok Bozovičar. Vabimo vas k poslušanju!
"Vedno so se znašli med slovenskimi umetniki posamezniki, ki so zares znali nagovoriti aktualen trenutek in prebuditi etičnost."
V Mariboru so pred dnevi podelili letošnje Glazerjeve nagrade za izjemne dosežke v kulturi in umetnosti. Viliju Ravnjaku, gledališkemu ustvarjalcu in nekdanjemu vodji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so podelili véliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti. Ravnjak, ki že 40 let živi in ustvarja v Mariboru, je duhovno in estetsko zaznamoval mariborski repertoar in tamkajšnjo Dramo uvrstil med pomembne gledališke hiše. Zdaj bo tokratni gost oddaje Oder, ki jo je pripravila Brigita Mohorič. Vabimo vas k poslušanju!
"... telo, ki ravno zaradi naselitve resnice lahko spodnaša red vednosti in življenja: potrebuje telo, bolno od resnice."
V zadnji številki revije Maska z naslovom Epizode bolezni, najdemo besedilo Simptom kot dogodek plesnega telesa, ki ga je napisala Eva Smrekar. V njem avtorica raziskuje povezave med medicinskimi in znanstvenimi raziskavami histerije ob koncu 19. stoletja in sočasnimi scenskimi umetnostmi ter njihov vpliv na razvoj performativnih umetnosti in novega občinstva v 20. stoletju. Vabimo vas k poslušanju!
From the publisher's feed

0 Listeners