
Sign up to save your podcasts
Or


"Spet, nikdar enako"
Festival radikalnih teles Spider je junija potekal v svoji jubilejni 10. izvedbi. Zaporedje števk 1 in 0 so razumeli kot osnovo binarnega sistema, tega pa kot bazo digitalnosti, ki predstavlja podstat konceptu letošnjega festivala. Pod geslom "Spet, a nikdar enako" so umetniki iz lanskoletne izvedbe letos dobili ponovno priložnost tematizirati radikalno telo. O tem, kako so se tega lotevali in kaj nam je letošnji Spider ponudil je več zbral Matic Ferlan. Vabimo vas k poslušanju!
Vpogled v aktualno stanje v slovenskem gledališču, obogaten s predstavami iz tujine
V Mariboru v s svojem drugem tednu in tekmovalnem delu poteka osrednji slovenski gledališki dogodek Borštnikovo srečanje. Tokrat že 56. po vrsti, ki zaradi prekinitve ob epidemiji predstavlja nerealiziran program iz leta 2020. Selektor tekmovalnega programa Rok Bozovičar je vanj vključil osem predstav od 110 kolikor si jih je ogledal v gledališki sezoni 2019/20. V oddaji Oder bo o poudarkih letošnjega festivala, programu in novostih spregovoril Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje. Pred mikorofon ga je povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju!
Ob 100-letnici rojstva Lojzeta Filipiča
Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«.
Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko.
Avgust Strindberg: Pelikan, premiera: 9. 6. 1921/ Avgust Strindberg: Pelikan, premiera: 9. 6. 2021
Ob stoti obletnici prve uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, bodo tudi letos 9. junija premierno odigrali dramo Pelikan, Avgusta Strindberga, ki je bilo prvo uprizorjeno besedilo v tem gledališču. Ob pomembnem jubileju smo se o dinamiki Šentjakobskega gledališča v perspektivi stoletja pogovarjali z umetniško vodjo Mojco Kreft in direktorjem gledališča Milanom Golobom. Vabimo vas k poslušanju!
"Nobenega dvoma pa ni, da sta na samem vrhu plastiščarskega panteona sedeli dve božanstvi: vrhovni bog Capital in pa njegova družica, boginja Konzumeria." J. A. Vojevec: Plastocen
Plastocen – zgodovinska, geološka doba, katere predstavniki so se imenovali plastiščarji. Plastiščarska civilizacija je prešla več faz, najznačilnejša med njimi je zadnja, ko je med materiali za izdelavo orodja in drugih bolj ali manj uporabnih predmetov prevladovala plastika. Po njej so plastiščarji dobili ime, več o tej civilizaciji pa v oddaji Oder, na vodenem ogledu po gledališki razstavi Gledališče človeštva: Plastocen, z režiserjem Jako Andrejem Vojevcem. Vabimo vas k poslušanju!
Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji po drugi vojni, vse do njenega razpada ...
V Učinkih odtujitve se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje … Performans ni bil prosto lebdeča umetnostna paradigma, ampak praksa, ki je povezovala. Pod samoupravljanjem raznovrstne človeške akcije in odločitve, te pa so vselej specifične in nikoli proste ideologije.
– Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve
Branislav Jakovljević je profesor gledaliških in uprizoritvenih študij na Stanfordski Univerzi v Kaliforniji. Objavlja znanstvene članke o zgodovini gledališča, ruski in sovjetski avantgardi ter o sodobnem ameriškem eksperimentalnem gledališču.
Poleg avtorja knjige v oddaji Oder sodeluje tudi Gregor Moder, urednik Maskine zbirke Transformacije, v kateri je knjiga izšla. Zaobjel bo nekaj poudarkov besedila o dinamičnem obdobju samoupravljanja in performansa v nekdanji Jugoslaviji, času postopne demokratizacije v industrijski proizvodnji, stanje v kulturi množičnih predstav, ideoloških performansov, za katere pa ni mogoče reči le, da so festivali kiča s smetišča zgodovine določene politične ekonomije … Zanimivi so tudi z današnjega gledišča, ko so še kako žive delitve med produktivnim in neproduktivnim delom, industrijskim in estetskim delom …
Bogata razstava, ki prikazuje telesno rojstvo lutke iz dvodimenzionalnega likovnega dela – skice
Še pred rojstvom nove predstave se mora v lutkovnem gledališču zgoditi Rojstvo lutke, so zapisali v Lutkovnem gledališču Maribor in obiskovalcem ponudili vpogled v proces nastajanja predstav od začetne ideje likovne podobe, ki jo v obliki skic, načrtov in vizualizacij v hišne lutkovne delavnice preda avtor likovne podobe, vmesne stopnje, do končnega izdelka - lutke ali drugega vizualnega elementa predstave. Izbranih je nekaj več kot 10 predstav, katerih osnutki so v ideji in tudi likovni govorici tako močno povedni in dodelani, da bi lahko bili tudi samostojna umetniška dela, risbe, ilustracije in podobno. Po razstavi, ki so jo odprli sredi aprila, nas je popeljala Katarina Klančnik Kocutar, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor. Vabimo vas k polsušanju!
O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih danes
Vladni odloki v zvezi z gledališkimi ustanovami še vedno dovoljujejo zbiranje le do 10 oseb, pri tem, da je za eno osebo potrebnih 20 kvadratnih metrov. O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih v sedanjem trenutku se bomo v oddaji Oder pogovarjali s Tiborjem Miheličem Syedom, direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča in Tamaro Bračič iz zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana še z nekaterimi direktorji slovenskih gledališč in festivalov in gledališkimi ustvarjalci. Navedli smo citat Marinke Poštrak iz intervjuja v spletni izdaji časnika Večer, 1. 4. 2021, in citat Ive Babić iz njenega Zapisa iz brloga, rubrike na spletnih straneh portala Sigledal. Gledališče za zaprtimi vrati tudi pred kamero ni gledališče. Vabimo vas k poslušanju!
Nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je bil posvečen razvoju mladega občinstva
Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal po spletu. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Pripravili so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof.
From the publisher's feed

0 Listeners