Okoljske zgodbe

6. epizoda Okoljskih zgodb prinaša zgodbo s terena o konkretnem boju za zdravo in čisto življenjsko okolje, ki se smiselno povezuje s širšim vprašanjem poznavanja naših okoljskih pravic in dostopa do njih. 

Z novim letom 2022 je v Ilirski Bistrici zaživelo novo društvo, ki se kot prvo v občini ukvarja z okoljsko in ekološko problematiko. Društvo Eko Bistrc je zraslo iz istoimenske civilne iniciative, ki je združila krajane v prizadevanju za sodelovanje v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja tovarne Lesonit. Mojca Mejak odgovarja kako življenje ob industrijskem obratu vpliva na ljudi, kaj je bilo do zdaj že storjenega, kakšni so odzivi okolice in kaj v društvu želijo. Predstavlja kronologijo boja za spodobno življenje v (vsaj) vzdržnih razmerah.

Njeno zgodbo smiselno dopolnjuje okoljski pravnik Aljoša Petek, ki konkretno preliva v splošno: Kateri so glavni okoljski postopki, kjer javnost lahko sodeluje? Kako lahko sodeluje pri sprejemanju predpisov, ki pomembneje vplivajo na okolje? Kaj lahko javnost stori, če meni da določen okoljski poseg prekomerno bremeni okolje? To so le nekatera od vprašanj, na katera odgovarja.

Eko Bistrc https://www.youtube.com/channel/UCy2kHM4IkyHO8g2VUHbrPhA

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) https://pic.si/

Za pomoč pri nastajanju Okoljskih zgodb se zahvaljujemo Klemnu Selakoviču, AIDEA.si.

"To, da onesnaževalci manipulirajo z ljudmi, ki so v težki situaciji, je perverzno". Gaja Brecelj, Umanotera

"Pri izbiri lokacij svojih tovarn onesnaževalci zelo naštudirajo, na kakšen odpor lahko naletijo. V lokalno skupnost prihajajo z vnaprej izdelanim načrtom." Erika Oblak, Eko krog

Konflikt med družbenim in potrošniškim pritiskom, da morajo biti izdelki, storitve in dejavnosti zelene, in kapitalistično logiko –kako z najmanj vložka zaslužiti največ, velikokrat vodi v t.i. greenwashing – zeleno zavajanje.

Cambridge Dictionary definira greenwashing oz. zeleno zavajanje kot delovanje, katerega cilj je ljudi prepričati, da organizacija varuje okolje bolj kot v resnici ga. Zeleno zavajanje pomeni preusmerjanje pozornosti, izpostavljanje enega okoljsko sprejemljivega vidika, da organizacija zakrije ostale vidike svojega delovanja, ki so okoljsko bistveno manj sprejemljivi, ali pa sploh niso. Večinoma pomeni tudi, da porabi precej več denarja za marketinške, PR akcije in strategije, kako prikazati, da je zelena, kot porabi denarja za izboljšanje svojih okoljskih praks.

V peti epizodi Okoljskih zgodb:

Gostji tokratne epizode sta direktorica Umanotere Gaja Brecelj in Erika Oblak iz Eko kroga.

V srcu naše celine, alpskem loku, velikem 190.912 km2, ki si ga deli sedem držav, približno sto regij in več kot 6000 občin, živi okoli 13 milijonov ljudi. Zaradi edinstvene naravne in kulturne zgodovine so Alpe življenjski, gospodarski in rekreacijski prostor evropskega pomena. Za Alpe je značilna velika kulturna in jezikovna raznovrstnost ter biotska in krajinska pestrost.

CIPRA je nevladna, neodvisna in neprofitna krovna organizacija, ki se od leta 1952 dalje zavzema za varstvo in trajnostni razvoj v Alpah. Z mednarodno pisarno v Lihtenštajnu, predstavniškimi telesi v sedmih alpskih državah ter okoli sto članskimi organizacijami in inštitucijami je CIPRA danes pomembna vsealpska mreža. V Sloveniji CIPRA deluje od leta 2000. 

V 4. epizodi podcasta Okoljske zgodbe: Kako (dobro) živeti v Alpah? z direktorico CIPRE Slovenija Špelo Berlot o tem, kaj so v slovenskem alpskem prostoru trenutno največji izzivi, na katerem področju nam gre dobro, kje šepamo, kateri so največji viri onesnaženja oz. pritiskov v alpskem prostoru, kakšne so dobre prakse drugih alpskih držav, kakšno je trajnostno gospodarjenje v Alpah in – nenazadnje – ali Slovenci, sicer tako ponosni na svoje gore, te zares znamo ceniti in varovati? S Špelo Berlot se pogovarja Karmen Kogoj Ogris.

www.cipra.org

Podcast Okoljske zgodbe

Prepričani smo, da sta okolje in trajnostni razvoj temelj, iz katerih raste prihodnost človeštva. Če bomo ta temelj neprestano spodkopavali, se bo prihodnost silovito zamajala. Če ga bomo utrdili, bo prihodnost dobra za vse.

V našem podcastu predstavljamo ljudi, ki utrjujejo te temelje. S svojim znanjem, energijo, vztrajnostjo, srčnostjo, vizijo. Spoznajte okoljske nevladne organizacije in njihovo delo od blizu, spoznajte glasove in obraze Okoljskih zgodb.

Za pomoč pri nastajanju Okoljskih zgodb se zahvaljujemo Klemnu Selakoviču, aidea.si .

Po podatkih iz leta 2020 je 93 % evropske morske površine pod različnimi pritiski, kar pomeni tudi pritisk na morske živali: pomanjkanje plena, degradacija habitata, naključni ulov v ribiške mreže, podvodni hrup, kemično in plastično onesnaženje ter podnebne spremembe. Vsi ti pritiski medsebojno še pomnožijo svoje učinke.

Kako je s stanjem morja in življenja v njem pred našim pragom? Morigenos, slovensko društvo za morske sesalce, že več kot 20 let spremlja delfine, ki živijo v slovenskem morju. V bistvu gre za nekakšno povratno zanko - izguba morske biodiverzitete zmanjša odpornost ekosistema in s tem je ekosistem bolj ranljiv, slabše se sooča s pritiski, kar povratno pomeni nadaljnjo izgubo biodiverzitete, se strinja predsednik društva Tilen Genov. A hkrati pravi, da stanje v našem morju ni tako slabo.

V tretji epizodi podcasta Okoljske zgodbe # Zdrava morja – zdrav planet se Tilen Genov s Karmen Kogoj Ogris pogovarja o stanju populacij velikih sesalcev v Sredozemskem morju, o tem, kako nanje vpliva plastično in drugo onesnaženje, in – nenazadnje – zakaj je en veliki kit vreden več kot 1000 dreves…

Neomejena rast na omejenem planetu ni mogoča. To je ugotovil že Rimski klub v daljnih 70ih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu se zdi, da mit o stalni gospodarski rasti vztraja še danes, da je nenehna rast BDP edini in zveličavni kazalnik našega napredka.

Kaj pa, če ne bi rastli, ampak od-rastli? Pojem trajnostna od-rast (ali odrast, pisano brez vezaja) po eni od definicij pomeni krčenje proizvodnje in potrošnje, ki poveča blaginjo človeka, izboljša okoljske razmere in enakost na planetu. Poziva k prihodnosti, v kateri družbe živijo v okviru okoljskih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi viri v okviru novih oblik demokratičnih institucij.

Obsedenost z rastjo je privedla do razmaha potrošništva in poblagovljenja. Pri mnogih izdelkih je načrtovana zastarelost samoumevna, saj so zato zlahka nadomestljivi. Druga pot je kroženje snovi v zaprtih naravnih in tehnoloških krogih, kjer lahko najdemo presečišče z od-rastjo. O od-rasti ter o povezavah in razlikah s krožnim gospodarstvom razmišljata Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, in Erika Oblak iz Društva Ekokrog. 

Več o odrasti na https://focus.si/kaj-delamo/programi/odrast/kaj-je-odrast/

Krožno gospodarstvo, predstavitev na https://ekokrog.org/zapri-krog/krozno-gospodarstvo/

Zahvaljujemo se Klemnu Selakoviču, AIDEA.si, za pomoč pri nastajanju Okoljskih zgodb.

V prvi epizodi Okoljskih zgodb smo se pogovarjali o plastiki, kakšne okoljske izzive povzroča in kakšne so rešitve. Kavcijski sistem uspešno zapira krog za odpadno embalažo za pijače. Pogovarjali smo se z Eriko Oblak iz Eko kroga, ki vodi kampanjo za uvedbo kavcijskega sistema pri nas in z Jako Kranjcem iz Ekologov brez meja, kjer se s izzivi plastike ukvarjajo v projektu Plastika naša vsakdanja.

Posebna zahvala Klemnu Selakoviču, aidea.si za uporabo studia in pomoč pri nastajanju podkasta Okoljske zgodbe.