Študentske volitve 2022

In libras libertas, praznuje se začetek novega študijskega leta. Letos ga zaznamujejo študentske volitve, ki bodo potekale 12.10, študentje Univerze v Ljubljani bodo lahko volili predstavnike Študentskega zbora ŠOU LJ in fakultetne ŠOVZ-je.

KAJ JE ŠOU? 

Je skupnost študentov, ki po demokratičnem principu skozi zakonodajne in izvršilne postopke zastopa interese študentov. 

KAJ JE ŠZ ŠOU LJ? 

Je najvišje zakonodajno telo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in ga sestavlja 43 poslancev. Ti poslanci so predstavniki 29 visokošolskih in višješolskih zavodov, ki sodijo pod ŠOU LJ. Poslance študentskega zbora izvolijo študentje in študentke na svojih fakultetah. Tako kot na državni ravni, se tudi poslanci znotraj zbora združujejo v poslanske skupine ali pa delujejo neodvisno. 

KAJ JE ŠOVZ? 

Je študentska organizacija visokošolskega zavoda, ki deluje na vsaki fakulteti. Njihov namen je, da organizirajo in izvajajo programe in aktivnosti, ki so v interesu študentov posamezne fakultete. 

ZAKAJ NA VOLITVE?

Izbira študentskih predstavnikov v organih študentske organizacije, sta pravica in dolžnost študentk in študentov. Vloga predstavnikov je, da v zastopajo interese njihovih sovrstnikov, še posebaj v časih, ko bi glas študentarije moral imeti večjo težo, kot jo ima. ŠZ ŠOU LJ upravlja s 3 880 000 EUR letnih proračunskih sredstev. Samo letos so namenili 35 000 EUR za promocijo, 70 000 EUR pa za komunikacijsko-informacijski servis, ki skrbi za promocijo aktivnosti ŠOU LJ. Kljub pa je večina študentk in študentov premalo informirana o tem, kaj počne Študentska organizacija, kaj šele, da bi vedeli o tem, da potekajo volitve. 

Sam volilni proces je bil skoraj vedno predmet obsežnih polemik. So bodisi “prazne”, “preveč liberalne”. Vsaka od teh pozicij danes zavzema približno enak digitalni, medijski in fizični prostor. Žal, če že ne, vsaj formalno uživamo neko obliko demokracije, kar v praksi pomeni, da bi se morali znati zanimati za vsak cikel demokratičnih volitev, v kakršni koli obliki, kakršnem koli ozadju. 

Študentske volitve so enigma v celotni zgodbi o demokraciji. Volilno telo predstavljajo študentje in študentke, ki živijo za academio, intelekt in boljši svet, ki so sposobni presoditi, kdo od sovrstnikov je najboljši, da bi zastopal njihove interese. Volilna udeležba na lanskih študentskih volitvah je bila 6%. Nič nenavadnega ni poskus vsiljevanja pripovedi o pasivnih študentih, ljudeh, ki ne razumejo pomena boja za svoj položaj tako v ločenih strukturah kot v družbi nasploh. Demokratični deficit je lahko rezultat nevedenja (namernega ali nenamernega), a v obdobju v katerem živimo, kjer smo en tvit ali Instagram story vstran od informacije, ki jo potrebujemo, izgovor o nevedenju  ne pije vode. 

Čas je za vrnitev študentske duše: zbora, ki je predvsem proaktiven in napreden, zavedajoč se svoje preteklosti, sedanjega trenutka in prihodnosti. Brez lažne skromnosti so študenti – glede na strukture in institucije, v katerih so – najkonkretnejši pobudnik morebitnih družbenih sprememb. Vsekakor ne govorimo o ponovitvi dogodkov iz leta 1968, ampak računamo na sistemsko sprejemanje temeljne vloge študentov, skupaj z njihovimi pravicami in funkcijami.

Prav zato so prihajajoče volitve izjemnega pomena: zaradi novega pozicioniranja študentskega zbora, zaradi brisanja neprijetne bližnje preteklosti, zaradi popravljanja napak naših predhodnikov in zaradi ponovnega definiranja vseh naših vlog in obveznosti. Gre za ohranjanje osnovne integritete vsakega študenta, ki verjame, da je boljši svet stvar sedanjosti in ne nekega abstraktnega jutri ali preteklosti, ki je preprosto preveč oddaljena, da bi jo lahko razumeli.

LINKI, KI JIH POTREBUJETE:

ŠOU? https://www.sou-lj.si/sl/vsebina/studentski-zbor

VOLILNI PROGRAMI? https://www.sou-lj.si/sites/default/files/programi_za_redne_volitve_2022_-_2024_1.pdf

JAVNI APEL ZA DEMOKRATIČNO IZPELJAVO VOLITEV? https://studentska-iskra.org/javni-apel-za-demokraticno-izpeljavo-studentskih-volitev/?fbclid=IwAR0jwzA5xkU479GQE_rmK7wPu788SrJ30IAGk-pxQLivbHjMdN3XjdH1oR8

V duhu Evropskega tedna mobilnosti, ki je potekal prejšnji teden, smo tokrat naredili vpogled v pojem mobilnosti in trajnostne mobilnosti ter kako zaznamujeta naše vsakdanje življenje. Udeležili smo se dogodka, ki sta ga na Dan brez avtomobila pripravila Zavod Varna pot in Mladi Zmaji z maldinskim centrom na kolesih - Ljuba in Drago. Tam smo iskali odgovor na vprašanje, kakšna je povezava med trajnostno mobilnostjo in varnostjo v prometu. 

Francoski filozof Roland Barthes v svoji knjigi Camera lucida govori o čustveni komponenti detajlov v fotografiji. Na primeru družinskega portreta, ki ga je leta 1926 v njujorškem Harlemu posnel James van der Zee, so ljudje na fotografiji Barthesu popolnoma neznani, a kot je kasneje opisal, jih je vseeno čutil blizu. Ob nadaljnji analizi tega občutka je prišel do zaključka, da ga navdušuje ena od žensk na fotografiji, natančneje, njena ogrlica.

Ogrlica je samo en detalj. Dolgotrajno opazovanje vizualnega medija, kot je fotografija, ne odtuji te podrobnosti. Ravno nasprotno, bolj ko opazujemo omenjeno fotografijo in Barthesovo pisanje o njej, postane detajl apostrofiran. Apostrofiranje detajlov v vizualnem mediju odpira prostor za njegovo „politizacijo“. Politične akcije fotografije glede na naravo vizualnega medija ne bomo našli v konkretni akciji, temveč v opozarjanju na nasilni podtekst človeškega vsakdana.

Okvir statičnih vizualnih medijev je prav to – statičen. Za razliko od videa, kjer ima tako imenovani »videast« vlogo subtilnega protagonista, se njegovo avtorstvo čuti skozi celoten proces, fotografija svoj proces skriva. Vse, kar vidi oko, je končno, absolutno delo, kar se ujame v ozadju objektiva. Objektiv kot tak sploh ni pomemben - pomembno je, da obstaja, da deluje in da je v dobavnem prostoru. Ideologija fotografije torej ni prisotna v sami fotografiji ali njeni vsebini, temveč v njeni zmožnosti ali nezmožnosti premikanja v prostoru in času. Kako fotografija pride ven iz svojega filma, izven svojega lastnega okvirja? Je pripravljena posegati v aktivni družbeni red in ga kritizirati? Kako je pripravljena vizualizirati nasilje, ki nas obdaja? Krmarjenje skozi življenja ljudi nam pokaže, da je sama fotografija precej sramežljiva. Njegovo pravo funkcijo pa vidimo šele, ko se nam približa – ko fotografija ni na distanci. Razdalja rodi praznino, bližina rodi film, kot ultimativno fluidnost fotografije kot medija.

Fotografija umre v trenutku, ko ne more iz svoje kože. Potem, ko ostane le še en objektiv, je to samo to – še en objektiv. Ko fotografija ni transmedialna, niti transprostorska, fotografija ni več fotografija. To naj bo pozitiven družbeni konstrukt, pred katerim ne bežimo, ampak ga z lahkoto sprejmemo. Fotografijo bi morali imeti možnost razvijati naprej in ji omogočiti določeno mero fluidnosti.

Introspektivni element vizualnega medija je občutljiv in večplasten. Zato je na nas ki upravljamo z njeno ideološko komponento, da jo izluščimo iz svoje osebnosti, svojih strahov in pričakovanj. Šele ko iz fotografije preženemo človeški ego, dobimo tisto pravo, univerzalno bistvo na videz običajne podobe na papirju ali računalniškem zaslonu.

Politična leča je edina močna leča.

Avtor prispevka: Ivan Slijepčević