Podjetje Seven refractories, ki v Divači pod vodstvom zamejskega Slovenca Erika Zobca izdeluje negorljive betone za industrijo jekla se je v sedmih letih razvilo od start upa do podjetja, ki izvaža v 40 držav in ima deset milijonske prihodke. Podjetje, ustanovljeno sredi krize, v Sloveniji danes zaposluje70 ljudi, ki prihajajo iz 20 držav, tudi iz Kazahstana, kamor so lani investirali 5 milijonov evrov in odprli dve novi proizvodni liniji, še letos pa nameravajo odpreti tovarno v Indiji.

Gostinskemu podjetju Trojane tudi avtocesta, ki je pred leti obšla njihovo gostišče, ni prišla do živega - 120 zaposlenih je lani ustvarilo več kot 7 milijonov evrov prometa. Že skoraj 60 let so njihov zaščitni znak znameniti krofi; samo v pustnem času jih ocvrejo okrog 100 tisoč. Znani so tudi po raznovrstni kuhinji, zato se gosti radi vračajo, med tujci prevladujejo Avstrijci, Italijani in Madžari, tudi do 100 avtobusov naštejejo dnevno. Zavidljive rezultate dosegajo še s peko sladic, imajo lastno pekarno in trgovino. Ves zaslužek vlagajo v posodobitev proizvodnje in objektov.

Lanskoletni nagrajenec Prešernovega sklada Boštjan Gombač – skladatelj in multiinštrumentalist - je eden najbolj zaposlenih slovenskih glasbenikov. Je mojster pihal, kot so klarinet, različne flavte in piščali, igra pa tudi na kopico drugih nenavadnih inštrumentov in zvočil. Igral je s številnimi znanimi imeni slovenske popularne in resne glasbe in z mnogimi tujimi glasbeniki. Sodeloval je na snemanjih pri več kot 130 nosilcih zvoka, ustvaril glasbo za več kot 50 gledaliških predstav, 40 dokumentarnih filmov, radijsko igro in celovečerni film. Je tudi ambasador slovenske ljudske pesmi.

Inovativni mladi kmet 2017 Matic Vizjak iz Šmarja pri Jelšah je svojo poslovno priložnost našel predvsem v čilijih. Njegova zadnja uspešnica je svetovna inovacija, čilijevo vino, za katero je lani na enem najprestižnejših vinarskih tekmovanj v New Yorku v konkurenci 650-ih vinarjev prejel tri odličja. Na ekološki kmetiji, kjer kmetuje že četrta generacija, se ukvarjajo tudi s čebelarstvom ter pridelavo in predelavo žit. Ves zaslužek za zdaj vlagajo v proizvodnjo in razvoj novih izdelkov, letos načrtujejo tudi prodor v tujino.

Čeprav je bilo na poti k cilju postati modna oblikovalka veliko ovir, je Maji Štamol Droljc v trinajstih letih ustvarjanja uspelo zgraditi prepoznavno blagovno znamko. V njenem ateljeju za oblikovanje v Žalcu poleg kreacij za različne priložnosti nastajajo tudi drugi unikatni izdelki – od modnih dodatkov do čevljev, ki jih oblikuje s Kopitarno Sevnica. Sodelovala je tudi s finsko Nokio, na številnih sejmih in modnih revijah, tudi v Milanu. Maja Štamol Droljc je od leta 2014 tudi ambasadorka blagovne znamke Izdelek slovenske obrti.

Mlin Korošec iz Zabovcev pri Ptuju, kjer letno ustvarijo okrog 4 milijone evrov prihodkov, je družinsko podjetje z več kot 200-letno tradicijo. Glavna dejavnost 11-ih zaposlenih je odkup, mletje ter prodaja žitaric in mlevskih izdelkov. Težkim razmeram v panogi uspešno kljubujejo s stalno širitvijo in posodabljanjem; v mlin so v zadnjih letih investirali več kot milijon in pol evrov. Z avtomatiziranimi stroji letno zmeljejo okoli 8 tisoč ton žita, največ pšenice. Nekaj žit pridelajo sami, večino pa odkupijo od slovenskih kmetov.

Družinsko podjetje Mikro+Polo iz Maribora je v več kot 25 letih zraslo v največjega slovenskega dobavitelja laboratorijske opreme, pribora, kemikalij in diagnostike. Posebej ponosni so na lastno blagovno znamko laboratorijskega pohištva, s katerim so opremili že več kot 1000 laboratorijev v 20 evropskih državah in v Singapurju. Podjetje je lani ustvarilo več kot 14 milijonov evrov prihodkov, tudi zaradi pozitivne klime v podjetju, saj 93 zaposlenim nudi številne ugodnosti, od brezplačne prehrane do neomejenega števila dni plačanega dopusta.

Danilo Steyer je predstavnik tretje generacije vinarjev v družini. Pred dvema letoma je z novim, 1550 m2 velikim proizvodno poslovnim vinogradniškim objektom uresničil svoje dolgoletne sanje. Z investicijo, vredno 2 milijona evrov, so poleg sodobno opremljene kleti uredili še klimatizirano zorilnico penin, arhivsko klet, vinsko banko, prodajalno, degustacijske prostore, kovaški muzej. Letno napolnijo do 80 tisoč steklenic, največ hišne sorte – dišečega traminca. Njihova vina pijejo v večini evropskih držav, izvažajo pa jih tudi na Kitajsko in Japonsko.

Andrej Mercina, tretja generacija arhitektov v družini, je samostojno podjetniško pot začel pred 12 leti. Po krizi v domačem gradbeništvu, ki je zaznamovala tudi njegovo mlado podjetje, je izzive našel v tujini. Poleg biroja v Ljubljani ima danes podružnici še v Münchnu in Dubaju. Oprema Lagerfeldovih trgovin, mošeja v Kuvajtu, vila v Indiji, zapori na Dobu, nabrežje Ljubljanice, kavarna Lolita je le nekaj izmed več sto projektov njegovega tima. Trenutni izziv – 550 tisoč m2 velik turistični resort v Savdski Arabiji. Andrej Mercina je dejaven tudi v Arhitekturni svetovalnici in Šoli za lajf, kjer mlade opogumlja in spodbuja k ustvarjalnosti.

Peter Gorišek iz Mokronoga je v začetku devetdesetih opustil poklic mizarja in šel na samostojno pot kozjerejca in butičnega sirarja. Danes v računalniško vodeni sirarni dnevno predelajo 1.000 litrov kozjega in kravjega mleka, ponujajo pa 25 različnih izdelkov, največ sirov z raznimi dodatki. Za kilogram njegovega kozjega sira z belimi tartufi so nekateri kupci pripravljeni odšteti tudi 2 tisoč evrov. Izdelke prodajajo po vsej Sloveniji, tudi v lastni Hiši sira, izvažajo pa jih v Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Rusijo in Združene Arabske Emirate.