Z nahrbtniki na ramenih in zemljevidom v roki se tokrat odpravljamo na drugi konec sveta. V današnji Radiosferi bomo namreč sedli na letalo in se prek Atlantskega oceana odpravili v Južno Ameriko. Tokrat ne bomo spoznavali in odkrivali države, ampak pokrajino, natančneje Patagonijo. Patagonija se razteza v kar dve državi, in sicer Čile in Argentino, zanjo pa so značilne stepske planote in hladnejše podnebje. Tam je bila tudi Sandra Staniša, blogerka in popotnica, ki se je po Patagoniji, skupaj s svojim možem, odpravila na poročno potovanje. S Sandro Staniša bo na letalo sedla Lana Furlan.

Ali ima vsaka ploskev dve strani? Ta izziv smo vam postavili v prejšnji oddaji, tokrat pa boste izvedeli odgovor. Slišali boste lahko tudi, zakaj smo naši oddali dali podnaslov "Gladko o matematiki". V tokratni Konstanti gostimo profesorico dr. Barbaro Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, govorimo pa o krivuljah in ploskvah.

Doktorica Veronika Dolar je profesorica ekonomije in raziskovalka na Pace University v New Yorku. Kako akademsko okolje, ameriške univerze, profesorji in študenti spremljajo predsedniške volitve? V ZDA številni veliki, pomembni mediji javno izrazijo podporo enemu izmed predsedniških kandidatov, je takšna praksa tudi pri fakultetah in univerzah? In nenazadnje, kako pomembno je za Slovenijo, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Ovalni pisarni Bele hiše?

Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.

Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?

FeelRooty je slovensko podjetje, ki deluje na področju biohackinga, optimizacije možganov in prehranskih dopolnil. Slovenski trg so navdušili s svojim napitkom, s katerim lahko nadomestimo kavo. Na njegovem seznamu sestavin bomo našli adaptogena zelišča in medicinske gobe - o okusu, vonju, izzivih pri lansiranju izdelka pa se pozanimamo v tokratni podjetniški Radiosferi.

V Sloveniji imamo več kot 150 razglednikov. Slovenska turistična organizacije je novinarje v oktobru povabila na študijsko turo, kjer smo obiskali nekatere najnovejše med njimi – stolpa Pomona in Kristal, grad Podčetrtek, najprej pa se ustavili pri spomeniku 12. stoletja - v Žički kartuziji.

Zimski čas bo od nedelje naprej krojil naša jutra, dneve in večere. Že pred nekaj leti se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smislu premikanja urinih kazalcev dvakrat leto. Že nekajkrat smo mislili, da uro premikamo zadnjič, ampak se to še ni zgodilo. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji že tako ali tako idealno "vključeni" v okolico. Sogovornica: prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.

33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.