Radiosfera

Podjetje Silicon Gardens je eden ključnih akterjev v slovenskem ekosistemu zagonskih podjetij. Gre za podjetje, ki upravlja sklade tveganega kapitala, in temelji na načelu ustanovitelji za ustanovitelje. Njihov zadnji sklad, vreden več kot 30 milijonov evrov, vlagateljem omogoča, da že v zgodnjih fazah podprejo obetavne zgodbe iz Slovenije, Jadranske regije in širše Evrope. Sklad ne nudi le finančne podpore, temveč tudi mentorstvo, strateške usmeritve in dostop do široke mreže mednarodnih povezav. V pogovoru osvetljujemo tudi širšo sliko tveganega kapitala – kako se razvija v Evropi in kje pri tem stoji Slovenija.

Leta 2013 je v Trstu potekal 1. festival Slovencev v Italiji, takrat namenjen predvsem italijansko govorečim someščanom in pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, pobudnica in glavna organizatorka bienalnega festivala, pa je želela pestro dejavnost približati tudi Slovencem iz matične države. Letos so se tako povezali s šolami iz Slovenije in odziv je bil odličen.

7. Slofest je bilo tako v znamenju mladih in iz Slovenije jih je prišlo več 100, skupaj pa kar 3000. V treh dneh se je sicer zvrstilo več kot 60 različnih prireditev, namenjenih vsem generacijam; od predstavitve dejavnosti različnih društev in zvez, gostovanj literatov, okroglih miz, gledaliških predstav in pogovorov, do vodenih izletov po slovenskem Trstu in pohodov. Zakaj je Slofest tako pomemben za slovensko narodno skupnost? Prisluhnite reportaži, ki jo je pripravila Špela Lenardič!

Koliko sami uporabljate umetno inteligenco? Je sploh ne? Morda le takrat, kadar vam brskalnik Google na vrhu strani ponudi odgovor v obliki povzetka, ki ga pripravi umetna inteligenca? Ali pa morda redno klepetate s ChatGPT-jem in ga uporabljate za šolo ali delo?

No, uporaba priročnih orodij, ki jih ponujajo velika ameriška podjetja, ima tudi številne negativne strani. Pri nas in v Evropi se zato zdaj pospešeno gradijo podatkovni centri, ki bodo omogočili lažjo uporabo umetne inteligence in razvoj novih aplikacij tu pri nas. Zakaj potrebujemo denimo Slovensko tovarno umetne inteligence (s kratico SLAIF) in kaj nam utegne prinesti? Gost Radiosfere je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu "Jožef Stefan" dr. Jan Jona Javoršek.

Današnji datum – 17. september – je že tradicionalno datum začetka nove bralne sezone v okviru bralne značke. Je tudi dan rojstva in smrti slovenskega mladinskega pisatelja Franceta Bevka, ki je dejal, da je »dobra knjiga – zlata knjiga«. Zato je 17. september imenovan tudi dan zlatih knjig. Ob tej priložnosti po vrtcih, šolah, knjižnicah in še kje, potekajo številne z branjem povezane dejavnosti.

Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu.

»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji. O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.

V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Na avstrijskem Koroškem so letošnje leto poimenovali leto spominjanja. Obeležujejo namreč 80. obletnico konca druge svetovne vojne in 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Zato je še toliko bolj odmevala racija, ki jo je avstrijska policija izpeljala konec julija na Peršmanovi domačiji, simbolu upora koroških Slovencev. Racija je povečala prepoznavnost samega muzeja in zanimanje za našo zgodovino, pravi Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, ki med drugim pripravlja tudi pohod Po poteh upora Johana, Lenarta, Gašperja in Jelke, v spomin na vse, ki so se uprli nacističnemu režimu. Pohod se konča prav pri muzeju Peršman in kar nekaj udeležencev se je odpravilo na pot prav zaradi nedavne racije policije. Kako pa poteka preiskava samega policijskega postopka? Prisluhnite!

Drugo sezono Konstante, oddaje o matematiki, začenjamo z oddajo, v kateri govorimo o dokazovanju. Kako se matematični dokaz razlikuje od drugih dokazov, na primer tistih pred sodiščem? Zakaj študentje matematike dokazujejo izreke in trditve, ki so jih pred njimi dokazali že številni drugi? In ali je dokaz z računalnikom pravi dokaz?

Na seznamu Združenja zgodovinskih mest Slovenije je 24 krajev oz. občin, ki nosi oznako zgodovinsko mesto Slovenije. Obiskovali in spoznali jih bomo tudi v 22. sezoni oddaje naPOTki. Kaj je glavni pogoj, da mesto oz. občina kot nosilka pridobi to oznako ter kako se je vse skupaj sploh začelo? Sogovornica je Mateja Hafner Dolenc – generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.