V Radiosferi tokrat spoznamo Ivano Stipić Lah, voditeljico oddaje Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Rojena je bila v Sarajevu, odraščala na Hrvaškem, tri leta pa celo živela v Afganistanu in delala kot svetovalka za Nato. In hkrati bomo seveda v novo sezono pospremili tudi sredino večerno oddajo.

V petek, 23.8.2024, je v Veliki Britaniji prvi pacient prejel prvo dozo poskusnega cepiva proti pljučnemu raku. Sodobno mRNK cepivo je razvilo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki ga poznamo po cepivu proti covidu. Raziskovalci in zdravniki si od klinične študije, ki ob Veliki Britaniji poteka še v Nemčiji, Madžarski, Poljski, Španiji, Turčiji in ZDA, obetajo, da bo cepivo v pljučih tarčno uničilo rakave celice in preprečilo ponovitev pljučnega raka. Za komentar novice smo prosili zdravnico Katjo Mohorčič, ki v Kliniki na Golniku vodi Oddelek za internistično onkologijo. Z njo se je srečal Iztok Konc. Fotografija je simbolična: Calleamanecer/ WikimediaCommons, cc

“O težavah na delovnem mestu se ne bi smeli pogovarjati na hodnikih,” pravi Luka Pregelj, direktor in ustanovitelj podjetja Quantifly, v katerem se ukvarjajo z organizacijsko diagnostiko. Gre za proces, s katerim se ocenjujejo in analizirajo struktura, delovanje in uspešnost organizacije, cilj pa je prepoznati močna in šibka področja ter razumeti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije.

Ste v tem poletju opazili kakšno kresničko? Drobne lučke na travnikih in poljih so nekaj res očarljivega in za marsikoga otroški spomin na pravljičnost narave. Marsikdo je morda malo presenečen, ko izve, da so kresničke hrošči. Zagotovo pa tudi tisti, ki žuželk ne marajo preveč, osupnejo nad prizori, ki se rišejo marsikje po svetu. Kresničji turizem, torej popotovanje na kraje opazovanja kresničk, je vedno bolj v razmahu. In kot pravi ena od največjih poznavalk teh bitij na svetu zaslužna profesorica doktorica Sara Lewis z Univerze Tufts v ZDA, je ohranjanje te vrste in njenega življenjskega prostora zdaj zanje bistvena naloga. Z veseljem se je odzvala a moje povabilo na radijsko druženje. Vi pa, ugasnite luči, da boste bolje slišali!

Radiosfera postreže z zgodbo pravnice Urške Prepeluh Magajne, ki zdaj že 20 let živi in dela v Chicagu v Združenih državah Amerike. Kaj je o izkušnji selitve, težkih začetkih in življenju v tako velikem mestu – ob krajšem obisku v Ljubljani – povedala Lili Brunec, izveste v naslednjih minutah.

Vreme ni samo na Zemlji, vreme je tudi v vesolju. Tudi pri vesoljskem vremenu se dogajajo ekstremni dogodki. Geomagnetne nevihte so kar pogoste in so tudi vir čudovitih predstav na nebu, ki jim pravimo polarni sij. Ampak vemo, da se vsake toliko zgodi tudi pravi geomagnetni orkan. Geomagnetna nevihta sredi 19. stoletja, t. i. Carringtonov dogodek, je povzročila tako močan polarni sij, da se je dalo brati brez umetne svetlobe tudi ponoči. Edina tehnologija, ki jo je pojav poškodoval, je bil telegraf. Danes smo mnogo bolj ranljivi.

Danes smo se odpravili v državo, ki se je za turiste odprla šele leta 2019. Tako je – Savdsko Arabijo. Tja sta potovala Katarina in Rok Hočevar, strastna popotnika, ki sta v svoji potovalni karieri prepotovala že več kot 80 držav. Zakaj sta se odločila ravno za to strogo muslimansko državo in kaj ju je tam tako zelo navdušilo, izveste v današnji Radiosferi. Pred mikrofon je sogovornika povabila Lana Furlan.

2. avgusta so se Romi po svetu, tudi v Sloveniji, spomnili žrtev genocida nad Romi in Sinti v 2. svetovni vojni. Na ta dan leta 1944 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje cigansko taborišče in pobili vse Rome in Sinte v njem, po novejših podatkih jih je bilo celo 4200. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Romski zgodovinar in doktor znanosti, Ian Hancock ocenjuje, da bi naj nacisti skupno pobili tudi do milijona in pol Romov in Sintov, kar je takrat predstavljajo okoli polovico vseh živečih Romov in Sintov. O pozabljenem genocidu ali porajmosu pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.

Podjetje Psybit s pomočjo usmerjenega in personaliziranega oglaševanja podjetja povezuje s kvalificiranimi kandidati. Pri tem se zanašajo na moč družbenih omrežij in podatke, ki jih ta zbirajo o nas. V letu 2022 jih je Slovenski podjetniški sklad prepoznal kot eno izmed štiridesetih najinovativnejših podjetij na domačih tleh, leta 2023 pa so s svojim inovativnim orodjem pomagali do zaposlitve več kot 100 posameznikom. V tokratni Radiosferi smo pred mikrofon povabili soustanoviteljico in direktorico podjetja Evo Esih.

Morda ste za nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oz. Mariji Skušek že slišali. Do konca avgusta leta 2025 je namreč v Slovenskem etnografskem muzeju možen ogled njune obsežne zbirke kitajskih predmetov in pohištva, ki so si jih sicer nekoč ogledovali kar v njunih stanovanjih. Alja Zore se je pogovarjala s sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete, dvema izmed avtoric oz. avtorjev razstave »Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke«, Darja Pograjc pa je pripravila Radiosfero.

*popravek: V oddaji je bilo navedeno, da je razstava na ogled do konca avgusta 2024, kar ne drži. Razstava bo na ogled do konca avgusta leta 2025. Do 18. avgusta 2024 pa je na ogled razstava fotografij iz Skuškove zbirke na Krakovskem nasipu.