Radiosfera

Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.

Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija.

Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc

 

Nuša Marinc je ustanoviteljica in formulatorka Nanu naravne kozmetike, ki zagovarja holističen pristop do zdravja - in odnosa do kože. V tokratni podjetniški Radiosferi nam pove, da ni vsaka domača kozmetika hkrati naravna, obenem pa nas povabi, da smo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni predvsem na sestavine ter izdelkov ne sodimo po embalaži.

V začetku leta se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. V tem času je obiskala in tudi raziskala tri različne države. Zadnja je Ekvador, ki je četrta najmanjša država v Južni Ameriki. Tam je Lana med drugim obiskala točko, na kateri tehtaš kilogram manj kot v resnici.

Ob današnjem svetovnem dnevu biodiverzitete smo se posvetili tisti osnovi, brez katere res ne moremo, čeprav jo jemljemo za samoumevno; to pa je prst. Danes prst izrabljamo in kar uničujemo z izredno hitrostjo, traja pa stoletja, da je nastane zgolj centimeter. Prst je zelo bogat življenjski prostor, o katerem vemo še vedno presenetljivo malo, čeprav je prav od teh živih bitij, ki prebivajo v prsti, v veliki meri odvisno, kako dobro bodo v njej uspevale rastline. Očem skrito življenje v tleh nam je predstavil biolog Vid Naglič.

Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.

25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.

Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.

Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.