Radiosfera

Najvišje police v omarah so še vedno narejene tako, da jih lahko doseže moški, ne pa povprečno visoka ženska. Temperatura v ustanovah in javnih prostorih je prilagojena moškemu in ne ženskemu telesu; zanje bi bila optimalna, če bi bila nekaj stopinj višja. Tudi avtomobilski varnostni pas je bil dolgo časa ustvarjen le za povprečno visokega moškega. In ali ste vedeli, da so denimo simptomi srčnega infarkta pri ženskah pogosto precej drugačni kot pri moških in da so ženske zaradi tega velikokrat napačno medicinsko obravnavane? O tem piše novinarka Caroline Criado Perez v svoji, na številnih študijah temelječi, knjigi z naslovom Nevidne. V današnji oddaji Radiosfera sicer nismo toliko govorile o tem, zakaj je svet okoli nas po večini narejen po moški meri, temveč o temi, ki je bila v znanstveni sferi dolgo časa povsem zanemarjena. Govorile smo o spolu kot spregledani spremenljivki v medicini. Raziskave namreč kažejo, da spol pomembno vpliva na potek bolezni, delovanje zdravil, stranske učinke in izide zdravljenja. Zanimalo nas je, zakaj je bilo žensko telo v zgodovini medicine tako dolgo obrobna tema in kakšne posledice ima to za ženske še danes. Gostji oddaje sta bili prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.

Radiosfero tokrat posvečamo mešanju koktejlov. Bled namreč v teh dneh gosti že 19. mednarodno tekmovanje mladih barmanov, prestižen dogodek, ki na enem mestu združuje talentirane študentke in študente gostinstva in turizma z vse Evrope. Letos sodeluje 37 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 držav.

Danes je svetovni dan Romov. Ob spominu na prvi svetovni romski kongres v Londonu leta 1971 je letošnje praznovanje v Sloveniji zaznamoval predlog novele zakona o romski skupnosti, ki se od njegovega sprejetja leta 2007 ni spremenil. Novela med drugim predvideva uvedbo občinskih koordinatorjev za izboljšanje položaja romske skupnost, spremenili bi tudi sestavo sveta romske skupnosti. V romski skupnosti novelo pozdravljajo, vendar se kljub temu poraja kar nekaj vprašanj in pomislekov.

Odvod v praksi najpogosteje povezujemo s hitrostjo, ki nam pove, kako dolgo pot smo naredili v določeni zelo kratki časovni enoti - tako kratki, da je ta zelo blizu nič. Če je neka funkcija dovolj »lepa«, lahko njen odvod znova odvajamo – in v primeru funkcije poti glede na čas dobimo pospešek. Pri še posebno lepih funkcijah to lahko naredimo neskončnokrat, takšne funkcije pa imajo matematiki še posebej radi. Odvod in njegova uporaba je tema tokratne oddaje Konstanta, gost oddaje pa je dr. Uroš Kuzman.

NAGRADNI IZZIV DO PRIHODNJE ODDAJE! (odgovore pišite na [email protected])

Predstavljajte si, da imamo na voljo neko bazo filmov. Vsak film je označen z različnimi kategorijami (na primer komičnost, kvalitetni igralci, grozljivost), za vsako kategorijo pa imamo potem tudi oceno od 1 do 10. Kategorija je na primer komičnost, kjer 1 pomeni zelo resen film, 10 pa pomeni popolna komedija.

Gledalci so po gledanju filma za vsako kategorijo vnesli številko in s tem označili, kako se jim je na primer film zdel komičen ali grozljiv. Na podlagi tega lahko za vsak film izračunamo povprečno oceno za vsako od kategorij.

Kako bi neki osebi na podlagi njenih lastnih preferenc priporočili film iz naše baze? Recimo, da oseba oceni, da rada gleda filme s komičnostjo 8.5 in grozljivostjo 3, igralci ji pa niso pomembni. Kako bi sistematično pregledali vse filme, da bi osebi priporočili tiste, ki ji bodo verjetno najbolj všeč?

V 20. sezoni napotkov bomo obiskovali in spoznavali razgledne stolpe Slovenije. Poznamo kar nekaj tipov stolpov, ti pa so lahko povezani tudi v transverzalo, osnova različica obsega 38 stolpov, razširjena pa 74. Razgledni stolpi sicer predstavljajo velik del slovenskih razglednikov, tudi to, kaj ta izraz pomeni, razloži sogovornik in avtor vodnika Razgledni stolpi Slovenije Brane Ternovšek.

Konec janurja se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. Po dveh mesecih potovanja sta za njo dve raziskani državi. Prva je bila Čile – Radiosfero, v kateri je povedala več o tej državi, najdete na naši spletni strani in med podkasti Radia Slovenija. Tokrat pa se oglaša iz edine države v Južni Ameriki, ki meji tako na Atlanski kot tudi na Tihi ocean. Kako teče vsakdanje življenje v Kolumbiji ter ali je sloves Kolumbije kot nevarne države še upravičen, jo je v pogovoru za Radiosfero vprašala Darja Pograjc.

Pred dvema tednoma je v svetovnih medijih odmevala novica, da je 40-letni Avstralec več kot 100 dni preživel z umetnim srcem, preden so mu kirurgi presadili srce darovalca. Gre za novo tehnologijo, je navdušen kirurg prof. dr. Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjak ob tem dodaja, da so umetna srca začeli razvijati že pred 40 leti in da tovrstne posege izvajajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Eden od naših bolnikov je tako z umetnim srcem živel kar 270 dni. Več o osupljivem razvoju medicine na področju umetnih src pa v tokratni Radiosferi. Foto: BiVACOR

Gost tokratne podjetniške Radiosfere je Matija Goljar, podjetniški mentor in predavatelj, ki poudarja, da obstaja več vrst podjetništva, najbolj primarno in pristno obliko pa predstavlja domače, lokalno podjetništvo. “Ker ima vsaka vas vsaj eno kmetijo, na kateri lahko kupimo domačo marmelado, in ker ima vsako mesto vsaj enega avtomehanika, ki skrbi za naše avtomobile - in tudi to je podjetništvo.”

Ramadan oz. ramazan je deveti mesec muslimanskega leta oz. čas, ko se muslimani držijo strogega posta od zore do mraka. Letošnji se je začel 1. marca, končal se bo konec tega tedna. Po sončnem zahodu v tem času za muslimane nastopi »iftar« – beseda je arabskega izvora, dobeseden prevod v slovenščino ustreza glagolu »prekiniti« in označuje tradicionalno navado prekinitve dnevnega posta, nastopi čas druženja ob hrani oz. večerji. Kaj je iftar oz. kako poteka, je Darja Pograjc preverila pred dobrim tednom, ko je sprejela vabilo na odprt ramazanski oz. ramadanski večer.

Ko je ameriški predsednik Donald Trump od Ukrajine zahteval za 500 milijard dolarjev redkih zemelj v zameno za ameriško vojaško pomoč, je marsikdo prvikrat slišal zanje. Toda čeprav so redke zemlje običajno deležne zelo malo pozornosti, so nujni sestavni del vseh elektronskih naprav od mobilnih telefonov, medicinskih skenerjev do satelitov. Še zlasti pa so nujne za tako imenovane zelene tehnologije, kot so električni avtomobili in vetrne elektrarne.

A proizvodnja redkih zemelj je izrazito umazana. O tem pričajo tudi številke, ki jih je v Radiosferi navedla prof. dr. Spomenka Kobe z Instituta "Jožef Stefan". Prav zaradi umazane proizvodnje danes 95 odstotkov redkih zemelj prihaja s Kitajske. Večja samozadostnost pri kritičnih surovinah je prioriteta tako Združenih držav Amerike kot Evropske unije, a pot do tja ima v vsakem primeru številne temne plati.