Radiosfera

Zimske temperature in prazniki gredo z roko v roki z različnimi zimskimi športi, eden izmed teh je tudi sankanje. Kakšne vrste sank sploh poznamo in kako se sanke izdela, je za Radiosfero preverila Lana Furlan.

Geolog Andrej Šmuc je bil gost Radiosfere in je pojasnil, zakaj je slikovita avstralska puščava Pinnacle Desert predstavljala zanimivo geološko uganko. Iz peščenih sipin namreč kukajo kamniti stolpiči, ki so značilna kraška tvorba. Določanje njihove starosti pa je vse prej kot preprosto, saj je treba, kot je povedal Šmuc "datirati nič".

Skupini slovenskih znanstvenikov z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je to zdaj z inovativno metodo uspelo. Ugotovili so, da so stolpiči nastali pred 100 000 leti in članek o tem objavili v ugledni znanstveni reviji Science Advances.

Lani je kljub kislemu vremenu več tisoč ljudi silvestrovalo na slovenskih ulicah in trgih. V prestolnici recimo je silvestrovanje minilo mirno, brez večjih incidentov. Kakšno je ozadje, kaj vse se mora ujemati, da ena taka večja prireditev na prostem mine brez težav – pretepov, poškodb, kraj ... Sogovornica: strokovna sodelavka za fizično varovanje v podjetju Sintal in magistrica varstvoslovja Anja Babnik.

Teater Rampa je gledališka skupina, ki združuje koroške slovenske in slovenske igralce. S svojimi predstavami vedno znova dokazuje, da so lahko rojaki na avstrijskem Koroškem upravičeno ponosni na svojo gledališko dejavnost. V najnovejši predstavi, drami Roka Vilčnika, navdušujejo domačemu občinstvu dobro znani igralci in igralka; Lara Vouk, Marjan Štikar, Aleksander Tolmaier in Maks Dakskobler, pod režiserskim vodstvom prav tako znane in zelo dejavne Alenke Hain. Njen namen je, kot pravi, tudi na oder celovškega Ikulta, pripeljati sodobno slovensko dramatiko. Po predstavi Realisti, s katero je Teater Rampa nastopil na Tednu slovenske drame v Kranju, je izbrala dramo absurda, ki nasmeje občinstvo, hkrati pa spodbudi k razmisleku, v kakšni družbi živimo.

Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v preteklem letu živelo približno 264.000 oseb oziroma 13.000 več kot v letu 2022. Dolgo so raziskave kazale, da so posebno starejše ženske, upokojenke, najbolj izpostavljene revščini. Druga najbolj ogrožena družbena skupina pa so bile matere samohranilke. O tem, ali revščina še vedno bolj prizadene ženske, o tem, kako je revščina v starosti povezana z življenjskim potekom oseb, ter o zadnji raziskavi te pereče družbene problematike je v tokratni Radiosferi govorila prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Leto 2024 se bliža h koncu, kar pomeni, da je znova čas za priljubljeno spletno akcijo muzejev in galerij #naprejvpreteklost. Več kot 70 slovenskih muzejev in galerij na svojih spletnih straneh in družbenih omrežjih deli bogato snovno in nesnovno dediščino, ki jo hranijo. Z ustvarjalnimi vsebinami, fotografijami, zgodbami in programi vse zainteresirane popeljejo na raziskovanje preteklosti, ki navdihuje našo sedanjost in prihodnost. Gostji Radiosfere sta Alenka Černelič Krošelj, predsednica Predsedstva Skupnosti muzejev in direktorica Posavskega muzeja Brežice ter Maja Hakl Saje, koordinatorica projekta in kustosinja v Muzeju športa.

Kaj je to "rave" in kaj je to tehno glasba, kakšna razlika je med tehnom in elektronsko glasbo, kako se pleše na takšno zvrst glasbe in kako se »raverji« oblačijo, vse to je ob svetovnem dnevu tehno glasbe, ki smo ga obeležili 9. decembra, zanimalo Lano Furlan.

Tokratna Konstanta – oddaja, ki jo vsak prvi četrtek v mesecu posvetimo neki matematični temi, bo govorila o … konstantah. Najljubša konstanta Prvega programa je seveda 1. Kaj pa vaša? Katere so najbolj zanimive matematične konstante? Gostja tokratne oddaje je profesorica doktorica Barbara Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko.

Danes številne kulturne ustanove po Sloveniji odpirajo vrata obiskovalcev. 3. december, kot dan rojstva Franceta Prešerna poznamo tudi kot ta veseli dan kulture. Vas zanima kako najbolj znano delo slovenskega pesnika zveni v romščini? 3. december je pomemben tudi za oddajo Naše poti. Na današnji dan pred 17 leti smo prvič krenili po poti Romov.

Zdrave oči in dober vid pomembno prispevajo k večji kakovosti življenja tudi v starejših letih. Vendar pa vid v starosti pogosto poslabša okvara rumene pege oziroma makule. »Rumeno pego uporabljamo za oster in natančen vid; če je okvarjena, je v celoti prizadet centralni vid,« pravi oftalmologinja prof. dr. Polona Jaki Mekjavić z Očesne klinike UKC Ljubljana. Ob katerih težavah moramo pomisliti na starostno poškodbo rumene pege? Kakšen hiter test lahko izvedemo sami? Kako nam lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v Radiosferi.

Povezava do testa TUKAJ