Radiosfera

MINT je slovenska znamka športne opreme, pod katero se podpiše Nino Žičkar, gost tokratne podjetniške Radiosfere. Nekdanji profesor športne vzgoje se je leta 2019 podal v podjetniške vode z željo, da bi izdelal in zagotovil najboljšo opremo za slovenske vrhunske športnike, že od nekdaj pa je stremel k cilju, da bi opremo blagovne znamke MINT nosil tudi Primož Roglič. V oddaji pa izvemo tudi, kako mu je uspel ta korak in zakaj nikoli ne bi prodal svojega podjetja.

Leta 1789 je prvi predsednik Združenih držav Amerike George Washington na današnji dan razglasil prvi "zahvalni dan"- tradicionalni praznik, ki se v Združenih državah Amerike in Kanadi praznuje zadnji četrtek v novembru. Običajno se na ta dan tam jé polnjenega purana, brusnično omako in bučno pito. Kako Američani praznujejo ta praznik in kako je povezan s črnim petkom, je zanimalo Lano Furlan.

V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O razlogih in posledicah kot tudi o položaju žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence smo se pogovarjali v tokratni oddaji Radiosfera. Naši gostji sta bili dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Mateja Malnar Štembal, podpredsednica Združenja ONA VE.

V tem tednu obeležujemo Teden splošnih knjižnic. Zato bomo v tokratni Radiosferi zavili v eno od njih in preverili, kako knjižničarji spremljajo željo po branju, ki jo imamo ali pa smo jo malce zanemarili. Kakšna sploh je vloga branja v času digitalne dobe? Sogovornik: predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek.

Tokratno četrtkovo Radiosfero posvečamo Svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. Pokukali smo v svet, ki ga kroji inzulinska črpalka in to – za vse življenje, torej v svet redkejše različice sladkorne bolezni, sladkorne bolezni tipa 1. Vanj nas je odpeljal radijski sodelavec Benjamin Jeram, skupaj s svojim sogovornikom Petrom Puciharjem. Eden sprašuje, drugi pripoveduje, oba pa živita s to diagnozo. Priporočamo v posluh!

Z nahrbtniki na ramenih in zemljevidom v roki se tokrat odpravljamo na drugi konec sveta. V današnji Radiosferi bomo namreč sedli na letalo in se prek Atlantskega oceana odpravili v Južno Ameriko. Tokrat ne bomo spoznavali in odkrivali države, ampak pokrajino, natančneje Patagonijo. Patagonija se razteza v kar dve državi, in sicer Čile in Argentino, zanjo pa so značilne stepske planote in hladnejše podnebje. Tam je bila tudi Sandra Staniša, blogerka in popotnica, ki se je po Patagoniji, skupaj s svojim možem, odpravila na poročno potovanje. S Sandro Staniša bo na letalo sedla Lana Furlan.

Ali ima vsaka ploskev dve strani? Ta izziv smo vam postavili v prejšnji oddaji, tokrat pa boste izvedeli odgovor. Slišali boste lahko tudi, zakaj smo naši oddali dali podnaslov "Gladko o matematiki". V tokratni Konstanti gostimo profesorico dr. Barbaro Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, govorimo pa o krivuljah in ploskvah.

Doktorica Veronika Dolar je profesorica ekonomije in raziskovalka na Pace University v New Yorku. Kako akademsko okolje, ameriške univerze, profesorji in študenti spremljajo predsedniške volitve? V ZDA številni veliki, pomembni mediji javno izrazijo podporo enemu izmed predsedniških kandidatov, je takšna praksa tudi pri fakultetah in univerzah? In nenazadnje, kako pomembno je za Slovenijo, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Ovalni pisarni Bele hiše?

Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.

Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?