V tokratni oddaji Konstanta govorimo o številu pi. 14. marec je namreč svetovni dan tega števila in tudi števila pi. Zakaj 14. 3.? Ker po ameriškem zapisu ta dan napišemo enako kot najbolj znan približek pija, to je 3,14. Drug najbolj znan približek za pi je 22/7, zato nekateri svetovni dan pija obeležujejo tudi 22. julija. Kako so izračunali prve približke števila pi in koliko njegovih decimalk poznamo danes?

V soboto se je v Ljubljani pričel 28. Pripovedovalski festival, ki bo trajal do nedelje, kot že sama številka pred imenom pove, gre za festival z dolgo tradicijo in zanimivim programom tako za otroke kot odrasle. O tem kaj prinaša, tako na zavedni kot nezavedni ravni, smo se pogovarjali s programsko vodjo festivala Tjašo Koprivec Vuga.

Odpravljamo se v državo, ki je najbližje Antarktiki in se razteza dobrih 700.000 kvadratnih kilometrov vzdolž po Južni Ameriki. Potujemo v Čile! Lana Furlan se je odločila, da se odpravi na 6-mesečno potovanje v lastni režiji po Južni Ameriki in svoje raziskovanje tega kontinenta začela ravno v omenjeni državi. Po dobrem mesecu potovanja je za torkovo Radiosfero zbrala svoje prve vtise.

Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?

Leto 2025 ni prestopno leto – torej ima letošnji februar samo 28 dni. Kljub temu v Radiosferi opozarjamo na svetovni dan redkih bolezni, ki ga praznujemo 29. februarja; torej le enkrat na štiri leta. V studiu bo z nami Saša Ciber, ki je zaradi redke avtoimunske bolezni, poimenovane miastenija gravis, imela veliko težav. Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati. Kako pa živi danes?

Lime booking je slovenska spletna aplikacija, ki omogoča enostavno naročanje strank, avtomatsko obveščanje o terminih, pregled strank in še kaj, za rešitvijo pa v prvi vrsti stojijo trije soustanovitelji, podjetniki in prijatelji, Nejc Ekart, Marko Zemljarič in Marcel Dover. Slednji je bil gost v tokratni podjetniški Radiosferi in med drugim predstavil nekaj težav, s katerimi se soočajo ponudniki SaaS rešitev v Sloveniji in širše v Evropi, kako deluje aplikacija Lime booking in zakaj je dobila ime po limeti. Izvedeli pa smo tudi, kaj so naslednji koraki slovenskega startupa, ki si počasi, a vztrajno utira pot na trgu lepotne industrije.

Pust je pri Slovencih v zamejstvu običaj, ki ga skrbno negujejo. To še posebej velja za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, kjer so prve pustne povorke že potekale. Najbolj odmevna je bila nedeljska v Gorici, ki je v duhu čezmejnosti povezala več kot 1.700 mask iz Italije in Slovenije. Pust je za slovensko narodno skupnost v Italiji veliko več kot le razposajeno rajanje, je tradicija, ki ji ostajajo zvesti stari in mladi. Prvega marca v soboto bo tako na Opčinah potekal že 56. Kraški pust. Priprave nanj trajajo več mesecev! Špela Lenardič je obiskala Medjevas, Slivno in Barkovlje ter preverila utrip med pustnimi skupinami.

Dvigovanje gladine morja s seboj prinaša vse pogostejše poplavljanje obalnih območij. Na slovenski obali se je v zadnjih 30 letih povprečna višina morja dvignila nekje med 10 in 15 cm. Vsako leto pa se zviša še za dodatne 4mm.

Kako visoke vode se obetajo slovenski obali in kdaj, zdaj pomaga napovedovati Hidra, sistem umetne inteligence, ki so ga razvili slovenski strokovnjaki pod vodstvom prof. dr. Mateja Kristana s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Agencijo za okolje, kjer Hidro že vsakodnevno uporabljajo. Veliko zanimanje za uporabo te umetne inteligence je tudi drugod po Evropi.

V Radiosferi gostimo Prof. dr. Sašo Novak, nekdanjo sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, profesorico na podiplomski šoli, neumorno komunikatorko znanosti, ki ima za sabo uspešno in večkrat nagrajeno karierno- raziskovalno pot. Od žensk v znanosti do komuniciranja znanosti širši javnosti, o vsem tem sta se pogovarjali z Mojco Delač.

Od ponedeljka v Ljubljani, Radovljici in Domžalah poteka 19. festival gorniškega filma. Že od leta 2007 ga pripravlja Društvo za gorsko kulturo in je član Mednarodne zveze gorniškega filma. Na festivalu si je mogoče ogledati 32 plezalnih, alpinističnih, avanturističnih filmov ter filme o gorski naravi in kulturi, poleg tega pa tudi razstave in pogovore. Ob koncu bodo izbranim filmom podelili tudi več nagrad; ocenjevala jih bo mednarodna festivalska žirija, ki jo sestavljajo bolgarska novinarka in plezalka Tanja Ivanova, slovenska publicistka in filmska ustvarjalka Mojca Volkar Trobevšek ter švicarski režiser in alpinist Fulvio Mariani. S slednjim se je za Radiosfero pogovarjala Andreja Gradišar.

Danes bomo z Radiosfero potovali po poteh preteklosti. Levstikovo pripovedko o tihotapcu soli Martinu Krpanu večina dobro pozna. To, da se je na Slovenskem nekoč tihotapilo živo srebro, pa je verjetno malo manj znano. Zgodbo o tihotapki Marini Melhiorci

iz Šebrelj potrjujejo pisni viri - v uradnih spisih je že konec 17. stoletja pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Melhiorci. Kako je tihotapka sploh prišla do živega srebra, kako so jo ujeli in zasliševali, kako so ji sodili?