Radiosfera

Če ste v ponedeljek videli koga, ki je naokrog hodil z brisačo, je bilo morda to v čast britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, avtorju Štoparskega vodnika po Galaksiji. 25. maj je namreč tudi dan brisače. Tradicija je nastala leta 2001, dva tedna po avtorjevi smrti, ko so se oboževalci po svetu spontano odločili, da se mu bodo poklonili tako, da bodo ves dan s seboj nosili brisačo. Avtor jo je namreč označil za najbolj uporabno stvar, ki jo lahko ima medgalaktični štopar. V Radiosferi bo z nami sogovornik, ki ne le da vsak dan s seboj nosi brisačo, z njo celo vrtinči zrak na 80-ih stopinjah Celzija. Gremo v savno!

Rjave pritlikavke niso ne zvezde ne planeti – so nekaj vmes. Prve so odkrili pred dobrimi tremi desetletji, danes pa vemo, da jih je v vesolju vse polno. Samo v naši galaksiji bi jih lahko bilo med 25 in 100 milijardami. Poleg rjavih, poznamo tudi rdeče in bele pritlikavke, a rezen podobnega imena, so razlike med njimi precejšnje. Rdeče pritlikavke na primer so zvezde, ki so precej manjše in hladnejše od našega Sonca. Kar tri četrtine vseh zvezd v naši galaksiji je rdečih pritlikavk. So tudi izredno dolgožive, lahko svetijo trilijone let, medtem ko je življenjska doba Sonca približno 10 milijard let. Poznamo tudi bele pritlikavke. To so zelo goste sredice ugaslih zvezd in tudi usoda, ki nekega dne čaka naše sonce. A rjave pritlikavke so še en dokaz, da je v vesolju vse polno nenavadnih nebesnih teles. Zakaj so zanimive, bo v Radiosferi pojasnila astrofizičarka doc. dr. Dunja Fabjan.

V jugozahodno Azijo nas danes vodi pot Radiosfere. V Sultanat Oman, kot se uradno imenuje ta država na jugovzhodni obali Arabskega polotoka. Njene sosede so Združeni arabski emirati, Saudova Arabija in Jemen, na morju meji tudi na Iran in Pakistan. Glavno mesto je Maskat, uradni jezik arabščina, valuta omanski rial, v državi pa živi nekaj več kot 5,6 milijonov prebivalcev. Za državo je zelo pomemben izvoz nafte, ki pa jo je tam manj kot v njenih sosedah. Preden gremo, pa preverimo še dokumente – slovenski državljani za bivanje v Omanu do 14 dni ne potrebujemo vizuma, pod pogojem, da imamo urejeno bivanje v hotelu, zdravstveno zavarovanje in povratno letalsko karto.

Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Ti slepim sicer ne morejo povrniti vida, omogočijo pa jim varnejše in hitrejše gibanje po vsakdanjih poteh. Slepi s pasjo pomočjo postanejo tudi samostojnejši in samozavestnejši. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije bo ta dan (z nekoliko zamika) obeležila danes ob 10. uri z dogodkom v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani. Dogodek bo namenjen tudi ozaveščanju o vlogi psov vodnikov, o izkušnjah in izzivih, povezanih s to tematiko. O tem smo v Radiosferi govorili s Sabino Dermota, predstavnico uporabnikov psov vodičev v komisiji ZZZS za pse vodiče.

Praznik dela je za nami, težave povezane z delavskimi pravicami pa ostajajo. Med njimi je tudi problem plačne neenakosti, za katero si že stoletja dolgo prizadevamo, da bi bila odpravljena pa še vedno obstaja in seveda najbolj prizadene ženske, ki so za enako delo velikokrat plačane manj kot njihovi moški sodelavci. V nekaterih poklicih plačna vrzel sega celo do dvajset odstotkov. Več o razlogih in posledicah plačne neenakosti v Sloveniji je v tokratni Radiosferi spregovorila profesorica doktorica Aleksandra Kanjuo Mrčela. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Jutri bo minilo 50 let od rušilnega potresa z močjo 6,5 stopnje po Richterju, ki je prizadel tudi Benečijo, Rezijo in Posočje. V Furlaniji – Julijski krajini je umrlo skoraj 1.000 ljudi, več kot 2.400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile porušene. Majsko tresenje tal, ki mu je sledilo več sto popotresnih sunkov in septembra še potres z močjo 6,1 po Richterju, je spodbudilo tudi premike v skupnosti tam živečih Slovencev. Nas pa je obletnica spodbudila, da se odpravimo tja. V skupnem projektu Prvega programa in Radia Trst A, poimenovanem Mi smo tu!

Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.

Številne genske bolezni že znamo zdraviti, toda to ne velja za bolj kompleksne genske bolezni, ki so posledica zapletenih genskih okvar. Z Nobelovo nagrado ovenčana metoda crisper-cas, ki je sicer odprla povsem nove možnosti urejanja genov, ima namreč svoje omejitve. Odlično zmore prerezati genski zapis na točno določenem mestu, ne zmore pa tja prilepiti novih informacij. Tem nalogam so v naravi kos posebne vrste encimov, imenovane rekombinaze. Kako jih uporabiti za nove naloge, ki bi omogočale zdravljenje zapletenih bolezni, je v središču raziskav dr. Tine Lebar s Kemijskega inštituta.

Republika Namibija leži v jugozahodnem delu afriške celine. Na njenem jugu se nahaja Republika Južna Afrika, na vzhodu Bocvana, na severu Angola. Majhen del meje si na severovzhodu deli tudi z Zambijo, na njenem zahodu pa je Atlantski ocean. Država je samostojna od leta 1990, trenutno ima okvirno 3, 15 milijona prebivalcev. Velik del države pokriva najstarejša puščava na svetu – puščava Namib. Kar je tudi razlog, da je Namibija ene najredkeje poseljenih držav na svetu.

V tokratni Radiosferi bomo podrobneje predstavili aplikacijo Zenpre, ta nudi podporo osebam, ki se srečujejo z energetsko ali prevozno revščino. Namenjena je vsem, ki pri svojem poklicnem ali prostovoljnem delu prihajajo v stik z ranljivimi skupinami prebivalcev, pa tudi za vse zainteresirane posameznike, ki bi želeli nasvete za izboljšanje svojih navad na področju rabe energije in prevozov.