Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt.

Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.

Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.

Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.

Gostja v tokratni Radiosferi je kvantna fizičarka dr. Lara Ulčakar s FMF UL in IJS, ki se raziskovalno posveča še zlasti prepletanju fotonov za varno kvantno komunikacijo. Ta bo ključna, ko bo kvantni računalnik nekega dne kos obstoječim načinom šifriranja digitalnih podatkov.

Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.

Kot vrsta njenih predhodnikov se je odločila za študij v Ljubljani in doživela šok, ko je prišla v glavno mesto matične države. Zakaj? Se je kdaj spraševala o lastni identiteti? Kakšne so perspektive mladih rojakinj in rojakov v Furlaniji - Julijski krajini pa tudi, kako se soočajo s spremenjenimi razmerami tudi znotraj same narodne skupnosti?

V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.

Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.

V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino.

Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo

Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.