V Drugem pogledu ste pretekli torek slišali zgodbo Nepalca, ki se je iz Pokhare preselil na Kal pri Pivki. Santosh Adhikari je prispel s skupino nepalskih delavcev, ki se je prek agencije prijavila za delo v enem od slovenskih podjetij. Kako poteka njihova integracija v lokalno slovensko okolje, kako jim pri tem pomaga in jih usmerja lokalni prebivalec Kala pri Pivki Martin Godina in zakaj o tem nastaja dokumentarni film v več delih, pa izveste v torkovi Radiosferi.

V Radiosferi smo govorili o stanju na slovenskih cestah. Pred nami so prometno zelo obremenjeni dnevi. Nad stanem na cestah pri nas s svojimi petimi prometno-nadzornimi centri bdi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki upravlja tudi Prometno-informacijski center. Za vse voznike in voznice tam pripravljajo vse s prometom povezane aktualne informacije. Z vodjo Službe za upravljanje prometa in prometno varnost pri Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji Zvonkom Zavasnikom smo se pogovarjali o tem, kako ravnati, ko obstanemo v zastoju, kakšna so prometna pričakovanja pred glavnim delom turistične sezone in kako smiselno uporabljati prometne oziroma navigacijske aplikacije – je smiselno iskati bližnjice ali je bolje ostati v glavnem prometnem toku.

Ob mednarodnem dnevu boja proti sovražnemu govoru in v paradnem mesecu juniju je še posebej pomembno ozaveščanje o pomenu demokracije, človekovih pravic, civilne družbe, pravice do enakopravnosti in enakosti ter o nujnosti preprečevanja diskriminacije in napadov na posameznikovo dostojanstvo. V času naraščajočega sovražnega govora ter političnih pritiskov na človekove pravice so pri Amnesty International Slovenije v sodelovanju s Pravno mrežo za varstvo demokracije pripravili spletni tečaj, s katerim izobražujejo o sovražnem govoru. Več o tem, kaj je sovražni govor in kako se nanj odzivati, sta v tokratni oddaji Radiosfera spregovorili Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenije, in pravnica Maša Jerićević Šušteršič iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Z gostjama se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

Do črke P smo prispeli v seriji oddaj Države od A do Ž, ki jo poslušate v okviru torkove Radiosfere enkrat na mesec od lanskega januarja. Radijski eter bomo zato v nadaljevanju namenili raziskovanju Islamske republike Pakistan. Država je bila ustanovljena leta 1947 iz večinsko muslimanskih delov Britanske Indije, medtem ko so bila območja s hindujskim ali drugim večinskim prebivalstvom in večina pretežno muslimanskega Kašmirja vključena v današnjo Indijo. Glavno mesto je Islamabad, ki je z nekaj manj kot 5 milijoni prebivalcev šele na 4. mestu po velikosti. V celi državi jih sicer živi okoli 259 milijonov, s čimer se Pakistan uvršča na 5. mesto po številu prebivalcev na svetu. Država je tudi relativno velika – za lažjo predstavo: Pakistan je dvakrat večji kot npr. Nemčija in Avstrija skupaj, od severa do juga je potrebno prevoziti okoli 1700 kilometrov. Še kakšen presežek pa dodamo tudi v nadaljevanju.

Za varen obisk gora poleti potrebujemo skupek znanj, od izbire primernega cilja in načrtovanja poti do poznavanja opreme, nevarnosti, vremenoslovja, orientacije in prve pomoči, poudarjajo na Planinski zvezi Slovenije, kjer so minuli teden predstavili tudi nov priročnik za družinsko planinstvo z naslovom Majhni koraki, veliki vrhovi.

Komentira dr. Domen Ribnikar.

Kemoterapija je že desetletja skoraj samoumeven del zdravljenja raka dojk. Zdaj pa je velika mednarodna raziskava pokazala, da bi se ji lahko številne bolnice varno izognile. Z novim genomskim testom lahko namreč zdravnice in zdravniki zdaj natančneje določijo, kateri bolnici kemoterapija koristi in kateri ne. Kaj ta preboj pomeni za prihodnost zdravljenja raka dojk? Kaj pomeni za kakovost življenja bolnic in tudi bolnikov? Z nami bo specialist internistične onkologije doc. dr. Domen Ribnikar z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Romske skupnosti v Carigradu oziroma Istanbulu že več kot tisoč let soustvarjajo utrip enega največjih mest v Evropi, a kljub temu ostajajo na družbenem robu. V oddaji se podajamo v nekdanjo četrt Sulukule in druge dele mesta, kjer Romi živijo med tradicijo, revščino in prizadevanji za boljše življenje. V Turčiji po ocenah nevladnikov živi okoli 8 milijonov Romov, kar predstavlja približno deset odstotkov prebivalstva, od tega jih v Carigradu živi približno pol milijona. Kakšen je njihov vsakdan, kako so organizirane različne romske skupine in s kakšnimi izzivi se soočajo danes? Pred nekaj tedni se je po odgovore tja odpravil tudi radijski kolega in voditelj oddaje Naše poti Sandi Horvat.

Če ste v ponedeljek videli koga, ki je naokrog hodil z brisačo, je bilo morda to v čast britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, avtorju Štoparskega vodnika po Galaksiji. 25. maj je namreč tudi dan brisače. Tradicija je nastala leta 2001, dva tedna po avtorjevi smrti, ko so se oboževalci po svetu spontano odločili, da se mu bodo poklonili tako, da bodo ves dan s seboj nosili brisačo. Avtor jo je namreč označil za najbolj uporabno stvar, ki jo lahko ima medgalaktični štopar. V Radiosferi bo z nami sogovornik, ki ne le da vsak dan s seboj nosi brisačo, z njo celo vrtinči zrak na 80-ih stopinjah Celzija. Gremo v savno!

Rjave pritlikavke niso ne zvezde ne planeti – so nekaj vmes. Prve so odkrili pred dobrimi tremi desetletji, danes pa vemo, da jih je v vesolju vse polno. Samo v naši galaksiji bi jih lahko bilo med 25 in 100 milijardami. Poleg rjavih, poznamo tudi rdeče in bele pritlikavke, a rezen podobnega imena, so razlike med njimi precejšnje. Rdeče pritlikavke na primer so zvezde, ki so precej manjše in hladnejše od našega Sonca. Kar tri četrtine vseh zvezd v naši galaksiji je rdečih pritlikavk. So tudi izredno dolgožive, lahko svetijo trilijone let, medtem ko je življenjska doba Sonca približno 10 milijard let. Poznamo tudi bele pritlikavke. To so zelo goste sredice ugaslih zvezd in tudi usoda, ki nekega dne čaka naše sonce. A rjave pritlikavke so še en dokaz, da je v vesolju vse polno nenavadnih nebesnih teles. Zakaj so zanimive, bo v Radiosferi pojasnila astrofizičarka doc. dr. Dunja Fabjan.

V jugozahodno Azijo nas danes vodi pot Radiosfere. V Sultanat Oman, kot se uradno imenuje ta država na jugovzhodni obali Arabskega polotoka. Njene sosede so Združeni arabski emirati, Saudova Arabija in Jemen, na morju meji tudi na Iran in Pakistan. Glavno mesto je Maskat, uradni jezik arabščina, valuta omanski rial, v državi pa živi nekaj več kot 5,6 milijonov prebivalcev. Za državo je zelo pomemben izvoz nafte, ki pa jo je tam manj kot v njenih sosedah. Preden gremo, pa preverimo še dokumente – slovenski državljani za bivanje v Omanu do 14 dni ne potrebujemo vizuma, pod pogojem, da imamo urejeno bivanje v hotelu, zdravstveno zavarovanje in povratno letalsko karto.