Zala Udir je 27-letna mačeha, partnerka, magistrica zakonskih in družinskih študij ter podjetnica. Že tri leta je mačeha oziroma kot raje reče “bonus mama” dvema partnerjevima otrokoma. Spominja se prvih srečanj, tudi svojih stisk in solza, občutkov, da se mora dokazovati in izpolniti pričakovanja drugih. Pripoveduje, kako je postala del družine, zakaj spoštuje dogovore bioloških staršev otrok, kako se vključuje v vzgojo in kakšni so izzivi deljenega skrbništva po principu: en teden pri nama, en teden pri mami. Komentira tudi pogosto neizrečene misli bonus staršev, denimo: lepo mi je, ko sva sama. O vlogi mačehe govori tudi na brezplačnih webinarjih.

Poglavja:

00:01:11 Podpora za člane sestavljenih družin

00:01:50 Dojemanje besede mačeha. Je bolje bonus mama?

00:04:00 Se je spraševala, kako bo postala del že obstoječe družine?

00:06:05 Lahko kot krušna mati otrokoma svojega partnerja rečeš, da ti gresta na živce?

00:07:38 Pravila, ki so jih določili biološki starši v dogovoru z bonus mamo

00:08:40 Otroka se pogosto zatečeta tudi k njej po kakšen nasvet

00:09:38 Pričakovanja okolice, tekmovalnost z biološko mamo, trud, da je perfektna mačeha

00:11:20 Je kdaj prisoten občutek, da ni del družine?

00:12:20 Partner in oče otrok mora pomagati mačeho vključiti v družino

00:13:30 Če ti je kdaj težko, ti družba reče: “Saj bi lahko izbrala nekoga brez otrok.”

00:15:00 Obožujem tudi čas, ko sva sama

00:17:42 Podkupovanje otrok

00:19:05 Čas, da se najdeš v vlogi, ker za mačehe ni priročnika

00:22:30 “Nisi moja mama!”

00:23:50 Kako zagotoviti vključenost novega partnerja v družino

00:24:30 Kako poteka komunikacija z biološko mamo

00:27:30 Odzivi okolice, prijateljev, družine, ko so izvedeli, da je mačeha

00:28:20 Izgubiš kakšen stik zaradi “nove družine”

00:29:40 “Ne moreš razumet, ker nimaš svojih otrok!”

00:30:40 Če se partnerski odnos konča, izgubi tudi stik z otrokoma

00:31:20 Kaj odgovori ob vprašanju: “Ali imaš otroke?”

00:31:50 Najlepši spomini, ki so jih preživeli skupaj

00:33:00 Izkazovanje ljubezni med partnerjema pred otroki

00:36:10 Nasvet za vse, ki so se znašle v vlogi mačehe

00:37:40 "Trudim se, a nisem popolna."

Nika Mori je pravnica, nekoč je delala kot stevardesa, danes pa je na poti, da postane mama. To je bila štiri leta njena in partnerjeva največja želja, si ustvariti družino. Prepreka pa: neplodnost. Po enem letu neuspešnih poskusov spontane zanositve, sta se podala na (zanju) dolgo pot zunajtelesne oploditve oziroma postopka IVF. Hormonske terapije, injekcije, modrice, solze, menstruacija … Tri škatle injekcij je zbrala Nika Mori, preden je v petem poskusu, prvič v življenju s partnerjem zagledala pozitiven test nosečnosti. Po prvem trimesečju razlaga o protokolih, odrekanjih in pogovorih, ki sta jih imela s partnerjem, bodočim očetom njunega prvega otroka.

Poglavja:

00:00:30 Srečka nosečka

00:01:10 Štiri leta neplodnosti

00:02:34 Začetek zdravljenja neplodnosti na kliniki

00:04:20 Prvi postopek zunajtelesne oploditve

00:05:10 Kaj pa če otroka ne bo?

00:06:50 Kako postopki zunajtelesne oploditve vplivajo na partnerski odnos?

00:07:55 Zakaj je začela o neplodnosti govoriti javno, na spletu?

00:11:43 Moška neplodnost, ženska neplodnost

00:15:00 Koliko igel, zapisov, izvidov, pregledov se je nabralo v treh letih postopkov?

00:17:35 Prvi pozitiven test v 5. postopku IVF

00:22:30 Sreča ali strah ob nosečnosti?

00:25:05 Prehojena pot do te nosečnosti

00:26:30 Empatično zdravstveno osebje

00:28:10 Potrditveni ultrazvok

00:30:30 Teža ali veselje ob nosečnosti prijateljic, družinskih članov …

00:34:10 Komentarji družine, prijateljev in okolice na neplodnost in postopke IVF

00:39:00 Pacientka si ne želi slišati zgodb drugih in nasvetov, če ni vprašala zanje

00:40:30 Želja, da bi se pari počutili manj same, a naj se ne primerjajo med sabo

00:41:30 Moč in bolečina, da rečeš: zdaj pa dovolj postopkov …

00:42:40 Kako se je Nika Mori spremenila v zadnjih 4 letih

00:45:30 Otrok, če ga bosta objavljala na družabnih omrežjih, bo zaščiten in anonimiziran

00:46:30 Odziv bodočih babic in dedkov na nosečnost

00:48:42 Brez alkohola, zdrava prehrana, telovadba, brez gretja sedežev, bazenov in savne, brez parfumov

00:52:30 Brazgotine od operacije, modrice, napihnjen trebuh, stres, injekcije in jok …

00:56:51 Zapisovanje protokolov in koledar, ker so pogosti občutki izgubljenosti in samote

00:58:08 Brez občutkov strahu v nosečnosti, če bodo težave, jih bosta reševala sproti

Mojca Lapi je zaposlena v Strokovnem centru za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v Strokovnem centru Logatec. Pripoveduje, kakšno je delo s problematičnimi mladimi, kdaj nanje razpišejo tiralico, kako jih nadzorujejo in vzgajajo ter zakaj se nekateri znajdejo v centru oziroma v stanovanjski skupini. Pedagoginja iz svetovalne službe pravi, da se čustvene in vedenjske motnje najpogosteje razvijejo iz zlorab ali zanemarjanja, kar je lahko tudi pomanjkanje mej pri vzgoji. Programi so individualizirani, oblikujejo ga učitelji, vzgojitelji, medicinska sestra, zdravstveni delavci in psihologi. Delajo z mladimi, ki se samopoškodujejo, so odvisni od različnih substanc, imajo težave z nekemičnimi odvisnostmi, so žrtve prostitucije ipd.

Poglavja:

00:00:50 Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami

00:01:40 Intenzivne stanovanjske skupine

00:03:15 Beg mladostnika in razpisana tiralica

00:04:00 Kako pride mladostnik v zavod

00:05:40 Družinske okoliščine mladih, ki imajo čustvene in vedenjske motnje

00:07:15 Obravnava mladostnikov in njihov sprejem

00:08:40 Gradnja odnosa in zaupanja

00:10:00 Mladostniki so živi detektorji ‘bulšita’

00:12:30 Delo z odvisniki in provokativna vedenja pod vplivom drog

00:14:40 Samomor in zavedanje pedagogov, da ne moreš rešiti vseh

00:17:00 Sodelovanje s starši

00:18:35 Življenje v stanovanjski skupini: dan mladostnika

00:20:30 Telefon je največja nagrada, a tudi kazen

00:23:00 Preventivna pomoč in preprečevanje vstopa mladostnikov v zavod

00:26:00 Nasvet za starše, ki imajo ‘težavnega’ otroka: doslednost in zaupanje

00:29:00 Dostop do spleta je dostop do celega sveta

00:31:00 Zgodbe z lepim koncem in odnos do službe

00:34:00 Samopoškodovanje, prevelik odmerek, prostitucija

Prvoaprilska edicija Šale za starše se je preselila v eter. Vabljeni gostje so standupovski očetje: Perica Jerković, Boštjan Gorenc - Pižama in Jure Jamnik. Dnevni red: pogovorne minutke, starševski kviz, sadna malica in veliko smeha.

Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Ampak nekaj pa se je spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’. V pogovoru se dotaknemo še mentalnega bremena, nevidnega dela, vloge primarnega starša, partnerskega odnosa, postavljanja mej in nujnosti počitka.

Poglavja:

00:02:09 Je materinstvo vedno težje ali se nam to le zdi?

00:03:55 Akvarij materinstva

00:05:05 Ideal dobre mame

00:06:15 Družbena omrežja in primerjava z “idealnimi” mamami

00:07:30 Kdaj so se povečale zahteve do mam

00:09:00 Druga izmena

00:12:20 Materinska krivda

00:17:06 Dovolj dobra mama

00:17:56 Partner, pričakovanja, očetovstvo

00:27:05 Delitev mentalnega bremena

00:30:25 “Mom shaming” oz. sramotenje mame in podpora mama-mami

00:38:30 Postavljanje mej

00:41:16 Družinska dinamika na dopustu

00:43:30 Dopust po “dopustu”

00:45:00 Čas zase in počitek

00:55:54 Nov podkast Odločena

Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.

Tjaša in Tomaž Remic sta starša 16-letne vrhunske atletinje, večkratne državne rekorderke in zmagovalke številnih mednarodnih tekmovanj Žive Remic iz AK Olimpija. Pravita, da so povezana aktivna družina, nikoli nista bila vrhunska športnika, sta pa hčerina največja navijača. Ključno se jima zdi, da otroci preizkusijo več športov, sami izberejo, kaj želijo trenirati, pri tem pa je nepogrešljiva podpora in usmeritev trenerja: ta naj daje na prvo mesto otroka, ne pa za njegovih dosežkov. Govorita o najstništvu in vrhunskem športu, družinskem življenju in gimnazijskem izobraževanju.

V prvih letih življenja skuša otrok odkriti način, kako dobiti potrditev od drugih. Glavni vir instant občutkov, močnih občutkov o sebi, prejema od okolice, pravi psihologinja in doktorska študentka Minea Rutar. Skozi svojo izkušnjo perfekcionizma in motenj hranjenja razlaga, kako je največja nagrada, če lahko zdržiš sam s sabo, tudi takrat, ko nisi popoln. Poudarja, da za otrokov razvoj ni ključna količina hvale, temveč pristno zanimanje za njegovo zgodbo in doživljanje. Pohvala “bravo, priden, super”, lahko zavira pogovor z otrokom, prepogosto pohvaljeni otroci pa manj verjetno vztrajajo v situacijah, kjer bi jim lahko spodletelo.

Ana in Tine Bradač sta starša petih otrok. Njun drugorojenec Luka ima Downov sindrom. To sta izvedela, ko je imel sedem mesecev, presejalni testi v nosečnosti sindroma namreč niso zaznali, ostale znake pa so pripisovali prezgodnjemu rojstvu v 34. tednu. Sprva: šok in jok, nato pa iskanje znanja v učbenikih in skupnosti, iskanje načinov, kako otroka in družino čim bolj podpreti. V pogovoru govorita o družinskem življenju, partnerstvu, izrazu sončki in o skoraj polnoletnem Luki, ki zjutraj, ko se vsem mudi, zahteva še objemček.

Zakaj je pomembno, da dojenčka odlagamo preko boka? Kdaj naj bi se obračal in kdaj plazil? Lahko dojenčka nosimo v nosilki? Če zaspi v lupinici … ga na obisku prebudimo ali lahko pustimo spati? Kaj pa bosonoga obutev, bo otrok brez nje motorično nespreten? Izkušnje iz klinične prakse in zasebnega življenja deli Ena Blažević, diplomirana fizioterapevtka iz razvojne ambulante zdravstvenega doma Ljubljana in mama dveh otrok.