Ščepec poezije

Ščepec poezije

By Ščepec poezijeArts
Download on the App Store

Ščepec poezije episodes

  • Alojz Ihan: Kako sem postal
    Alojz Ihan: Kako sem postal
    Zjutraj smo zakurili ognje in nekdo je
    začel pripovedovati sanje pretekle noči.
    Ko je končal, mu je sledil drugi in
    tretji, zgodbe so bile čudovite in strme
    sem jih poslušal, kmalu pa se prestrašen
    spomnil, da bom prišel na vrsto tudi jaz
    in ne bom mogel povedati ničesar, ker nisem
    sanjal ničesar preteklo noč niti noč
    pred njo, ker sploh še nikoli nisem sanjal
    ničesar. Bil sem torej nesrečen, obupan,
    in ko sem nazadnje tudi jaz prišel na vrsto,
    iz strahu nisem hotel priznati sramote,
    ampak sem začel kar nekaj pripovedovati,
    govoril sem in govoril, skušal sem biti
    prepričljiv in natančen, skušal sem
    presenečati in vzbujati radovednost.
    Govoril sem dolgo ... In ko sem končal,
    so vsi zaploskali ter priznali, da mi
    zavidajo noči, ker imam daleč najlepše
    sanje. Tako sem postal pesnik.
    ##########
    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.
    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič
    2 min
  • Oton Župančič: Z vlakom
    Oton Župančič: Z vlakom
    Odhod. In zažvižgal je vlak skozi mrak.
    O devojka ti, ob oknu sloné,
    si li čula ta vrisk, plakajoč skozi noč:
    o zbogom, domovina!?
    In kakor ovije se val okrog skal,
    ob Gradu se lije Ljubljana,
    vsa z mesecem posejana;
    boječe se strehe stiskajo,
    po vrsti mi križi bliskajo
    poslednji, zlat pozdrav
    in gasnejo v mraku daljav.
    Pošastno sopihajoč
    kot démon vlak gre v noč.
    Mejica teče ob tiru,
    za njo v polnočnem miru
    gubijo se polja, s stezami prepeta,
    tam breza samotna, kraljična zakleta,
    glej, mesecu kaže srebrni nakit.
    Z goré razgleduje se Mati Marija,
    sijajna, pokojna zre v svet pod seboj,
    sijajna pokojna razliva svit ...
    Vasica med drevjem ... in tam domačija
    gozdarja na samem ... in vse za menoj.
    Pošastno sopihajoč
    kot demon vlak gre v noč.
    Skrij, mesec, za oblak se skrij,
    naj je ne vidim, kako beži,
    kako ostaja za mano
    domovina ...
    S silo neznano
    si segla mi do duše globin:
    do zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin,
    kako te ljubim globoko ...
    Domovina, daj mi rôko,
    ne beži, ostani pri meni,
    tesnó, tesnó me okleni,
    in pel ti bom pesem visoko,
    pel materi češčeni,
    kot ni ti še nihče pel ...
    Src milijon bom razvnel,
    uklonil jih tvoji oblasti,
    raznetil v dušah strasti
    bom plemenite, mlade,
    da radovoljno zaklade
    najdražje pred té polože.
    Zvezde, stopite z zenita
    strmih višin!
    Kliče vas sin,
    ki vse predolgo v srcu mu spita
    trpka bolest in ljubezen še nema ...
    V venec sklenite se, njo naj objema,
    njo, za vekove bolečin.
    Daj svojo glorijo, jutranja zarja!
    Kličem te sredi polnoči,
    kličem te z glasom stražarja,
    ki šteje ure, ko noč leži.
    Daj svoj škrlat,
    njo ž njim ogrni,
    ki žalovala v obleki je črni
    dolge noči brez nad.
    Ne beži, ostani pri meni,
    domovina, tesnó me okleni.
    Pošastno sopihajoč
    kot demon vlak gre v noč.
    Beži ... vse beži ... Le v dalji planine!
    Tam zemlja je naša zakipela,
    zahrepenela, v nebo je hotela,
    v višino pognala se kot val,
    v naletu pod zvezdami val je obstal ...
    Tako strmi zdaj sredi višine
    okameneli zanos domovine:
    blešče se v daljavi razdrti grebeni,
    nad njimi glej, zvezde, čuječni plameni:
    ko spi naša zemlja, le one nad njo
    skrbe z menoj, bede nad nočjo ...
    In glej: planine in zvezde gredo z menoj,
    vse drugo gubi se za mano v pokoj.
    Z menoj, ve zvezde, z menoj, ve planine!
    Razširi, raztegni se, króg domovine,
    razpni se kot morje
    v brezbrižno obzorje,
    dom moj!
    Kamor stopi mi noga - na tvojih sem tleh ...
    kamor nese me jadro - na tvojih valeh ...
    kamor hoče srce - pri svojih ljudeh ...
    Kam, misel? Stoj!
    Pošastno sopihajoč
    kot demon vlak gre v noč,
    in še danes v tuji slavi
    neznanca me tuja zarja pozdravi ...
    ##########
    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.
    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič
    6 min
  • Mila Kačič: Išči me

    Mila Kačič: Išči me

    V dneh samote

    me išči med stvarmi,
    ki se morejo iz ljubezni dati.

    V pomladnem spreletanju ptic,

    v oblakih in večerni zarji,
    krvaveči,
    ko se spaja s soncem.
    V poletnih kresovih,
    trepetajočih,
    kadar jih jemlje vase
    temina neba.
    V divjanju vetrov,
    prepletajočih se med sabo,
    in v vejah dreves,
    ki so objemajoče rôke.
    V vsem me najdeš.

    Ko zabredeš v vodo,

    me išči v valu
    in se ti bom zapletla med noge.
    Školjka,
    ki se je prisesala na skalo
    in je več ne izpusti,
    sem jaz.

    V šelestenju trav me išči,

    ki jih veter upogiba
    in se mu s slastjo vdajajo,
    v koreninah sem,
    segajočih v srcé zemlje.

    V vseh stvareh,

    ki se morejo iz ljubezni dati
    in iz ljubezni jemljejo,
    me išči.
    Povsod sem jaz,
    je moja ljubezen.

    ##########

    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.

    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič

    2 min
  • Pavel Golia: Pod nama sanjala Ljubljana

    Pavel Golia: Pod nama sanjala Ljubljana

    Pod nama sánjala Ljubljana

    večerni sen,
    v pretekli vek grad potopljen,
    in v svoj opoj poljana.
    Temnel odsev večerne zarje
    je vrh planin
    v vijoličastih morjih in
    zmračilo se je barje.

    Prišla po prstih noč je k nama,

    ljubezen z njo,
    objela naju je tesnó
    z nevidnima rokama,
    odvela naju v tajna carstva
    tajnih naslad,
    krog naju je bilà pomlad
    in vse razkošje stvarstva.

    Skovale diadem so zvezde blede

    krog tvojih las,
    tvoj nežni šepetal je glas
    še nežnejše besede.
    In sredi pestrih sanj narave
    sva bila sen
    iz zdravja in moči spleten
    v naročju božje slave.

    ##########

    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.

    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič

    2 min
  • Nejc Robida: Ostal bom

    Nejc Robida: Ostal bom

    Ostal bom,

    ostal bom v gibih svojih otrok,
    v besedah onih za sabo.

    Ostal bom v mislih

    in zarezah v drevesih
    in plastični ključavnici
    tam nad Ljubljanico osladno.

    Ostal bom v poljubih

    in tvojih ustnah,
    ostal bom z odtisi kolen v travi
    in zamerah do sosedov,
    ostal bom na spletu
    in guglu in zbrisanem fejsbuku,
    ostal bom v zavesti in v tvojem neredu.

    Ostal bom v Paki,

    v ogorku v porjaveli piksni,
    ostal v besedi,
    občasnem obupu in
    grobu ob šmarški štrekni.

    ##########

    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.

    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič

    1 min
  • Laura Repovš: Prostor med nama

    Laura Repovš: Prostor med nama

    Še težje kot zarezati v prazno stran

    je vstopiti v prostor, ki molči
    med nama. Kaj ljubezni naredi
    razdalja, ki zaluča še en dan

    v koš pričakovanja in za dlan

    zgreši? Kako nahraniti utrip
    povezanosti, da ostane živ
    in svež? Kako miriti jezo ran,

    ko greš še stotič, ves in gol, na sol

    odsotnosti? In kolikokrat še
    lahko poljubiš vrata, ki jih ne

    odpre noben pogum, nobena nežnost?

    Kako rešiti razdejano stran?
    Kako vstopiti v prostor, ki boli
    med nama?

    ##########

    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.

    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič

    1 min
  • Srečko Kosovel: Kultura gre svojo pot

    Srečko Kosovel: Kultura gre svojo pot

    Kultura gre svojo pot.

    Kakor luč je: njena sila je v tišini in svetlini;
    ne hrumi kakor življenje, ki mu postavljajo
    vsak dan ponosnejše stavbe.
    Tudi jih kultura ne zahteva; ona sama je stavba
    nad stavbami, stavba breztežne duševnosti,
    stavba misli in duha, ki ne vzame lakomnikom
    zemlje niti pedi, in to je njen ponos;
    večna je in povsod je, vedno bdi nad nami
    kakor svetal cilj, proti kateremu moramo iti.

    ##########

    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.

    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič

    1 min
  • Anton Aškerc: Neznanka

    Anton Aškerc: Neznanka

    Kdo si, neznanka moja lepa?

    Ah, še imena ti ne vem!
    In morda nikdar ne izvem ga;
    saj vprašati po njem ne smem.

    A kadarkoli v dušo mojo

    zasije mladi tvoj obraz,
    za hip, ko pred pomladnim soncem,
    izgine mrak iz nje in mraz ...

    ##########

    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.

    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič

    1 min
  • Lučka Palir: Ljubiva

    Lučka Palir: Ljubiva

    V spanju se drživa za roke.

    Tvoj dih je blizu.
    Za zaprtimi vekami spi tvoja podoba.

    Živiš z mano

    in z mojimi vsakodnevnimi rečmi.
    Vzravnana se ti ponujam
    v slovo in pozdrav.

    Žalujem -

    še ko si z mano, vem,
    da sem žalost, ko te ni.

    Pobirava sadje s tal in ga polagava v košaro.

    In v usta drug drugemu.

    Nikoli nisva poimenovala te nežnosti.

    Kličeva jo z najimi imeni
    in tako se povsem razumeva.

    Ljubiva.

    To slepo nebo,
    te mehke utripajoče oči,
    te priče najinih strasti.
    Poletje, ki zabavlja čez naju.

    Ljubiva,

    kot da je prvič
    in hkrati zadnjič.

    ##########

    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.

    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič

    2 min
  • Vojeslav Mole: V kavarni

    Vojeslav Mole: V kavarni

    V kavarni je biló. Deževen dan.

    Zbudilo me je rodno govorjenje.
    Poslušam. Glas hripav in pol zaspan,
    oduren plava glásno skoz kajenje:
    "Eh, kaj! Vse to so pene, prazne pene!
    Resnico krijejo naj te ognjene
    besede, ki jih sanja mlad poet?
    Kako je vendar še naiven svet!
    Saj je že Zaratustra bič vihtel,
    čez odre naše je že Strindberg šel
    in pa - na cesto pojdi in le eno
    pokaži mi, prijatelj, čisto ženo ...
    Pa pride tak mladič in ... drobno dlan
    poljublja v vrtu, ko ugaša dan ..."
    V kavarni je biló. Deževen dan.

    Več nisem čul. Iz daljnega somraka

    prišlà si ti med moje tihe sanje
    in moje duše je pričakovanje
    drhteč poljúbilo ti drobno dlan.

    ##########

    Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.

    Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič

    2 min

About Ščepec poezije

From the publisher's feed

Nič ne začini dneva bolje kot ščepec dobre poezije.