Dobrodošli v Second hand.

Danes se bomo žal poslovili od še ene rap legende, Rob-a Base-a, ki je umrl po raku v starosti 59 let. Pohvale in sožalja, kot sta »Bil je legenda« in »res JE BIL na mikrofonu«, so prihajala z vseh strani.

Rob Base, domačin iz Harlema, čigar pravo ime je bilo Robert Ginyard, je najbolj znan po hip-hop klasiki iz osemdesetih let prejšnjega stoletja »It Takes Two«, ki jo je ustvaril s svojim glasbenim partnerjem DJ E-Z Rock-om, kateri nas je zapustil leta 2014.

Pripisujejo jima zasluge za uspeh hip-hopa v plesnih klubih in na pop lestvicah, po uspehu pesmi pa je duo postal glasbena sila, ki je zaslovela.

Base je v intervjuju za Rolling Stone leta 2014 povedal, da je bil nastanek pesmi spontan in da je bil nad njenim uspehom šokiran.

»Pri pesmi It Takes Two smo bili pri prijatelju in smo prelistavali kup plošč,« je dejal.

»Tisto noč smo morali v studio in nismo imeli ničesar pripravljenega, a smo našli in nam je bil všeč sempl Lyn Collins ter smo šli v studio,« je nadaljeval Base.

Kot je omenil, glavni sempl izvira iz skladbe Think (About It) Lyn Collins iz leta 1972, ki jo je produciral James Brown. Lynina pesem je poseben primer v industriji semplanja, saj je bila semplana v več kot 4000 kasnejših pesmih.

V uvodu pesmi »It Takes Two« pa je uporabljen tudi drug, manj znan sempl iz pesmi: Space Dust skupine Galactic Force Band.

Če pogledamo še v drugo smer, je bila tudi pesem »It Takes Two« zaradi svojega vpliva semplana v več kot 250 kasnejših hip hop pesmih.

Dobrodošli v Second hand.

Danes si bomo ogledali ozadje pesmi »Just The Way You Are« Milkyja in Malla Graba.

Pesem ima zanimivo zgodovino.

Mall Grabov remiks pesmi »Just The Way You Are« je doživel eksploziven odziv na Instagramu, TikToku, YouTubu in SoundCloudu, in je bil deležen velikega povpraševanja občinstva, zato je bil kasneje izdan kot sodelovanje, ki ga poslušamo. Remix je znan tudi po uporabi v nogometnem klubu Manchester City kot navijaškega skandiranja napadalca Antoina Semenyoja.

To ni bil edini remiks, saj sta originalno različico remiksirala tudi avstralska skupina Pnau in francoski DJ David Guetta, vendar ne s tako velikim uspehom.

Oglejmo si torej še neremiksirano različico od Milky.

»Just the Way You Are« je pesem italijanske house glasbene skupine Milky, ki je bila izdana kot njihov prvenec avgusta 2002. Čeprav se v domači državi skupine pesem ni uvrstila na lestvice, je bila med prvimi desetimi uspešnicami v Združenem kraljestvu in drugod.

Prav tako v Združenih državah Amerike, kjer je bila prvi uradni singel številka ena na lestvici Billboard Dance Radio Airplay, čeprav je prvo mesto dosegla takrat, ko lestvica še ni bila uradno objavljena.

Milky je italijanski dance-pop projekt, ki sta ga ustvarila producenta Giordano Trivellato in Giuliano Sacchetto, sodelovanje, ki stoji za nekaterimi najbolj prepoznavnimi klubskimi himnami 90. let in zgodnjih 2000-ih.

Njihov prebojni singel je bila pesem v ozadju »Just The Way You Are«.

Znani po svoji značilni mešanici privlačnih melodij, gladke produkcije in čustvene energije, so producirali in napisali več kot 200 singlov, izdanih po vsej Evropi, vključno z uspešnicami izvajalcev, kot so Jinny, JJ Brothers in Carol Bailey.

Vokale skupine Milky je dala italijanska pevka Giuditta, katere sodelovanje z Giordanom in Giulianom se je začelo po naključnem srečanju v trgovini s ploščami.

No, za ustvarjanje »Just The Way You Are« niso uporabili le Giudittinega vokala, temveč sta bila vključena tudi dva sempla.

Eden od njih je »Streets of Your Town« skupine The Go-Betweens iz leta 1988 in uporabljena je bila tudi »Listen to What the Man Said« iz projekta Paula McCartney-ja, »Wings«.

Dobrodošli v Second hand.

Danes si bomo ogledali ozadje pesmi Lane Del Rey »White Feather Hawk Tail Deer Hunter«.

Del Rey je naslov pesmi razkrila prek svoje Instagram zgodbe in jo označila za svojo »najljubšo pesem« z albuma Stove. »To je tista, na katero sem čakala,« je dejala.

»White Feather Hawk Tail Deer Hunter« vsebuje redko instrumentacijo, razen nekaj magičnih godalnih aranžmajev. V pesmi Lana najde prostor za ljubezen in novoodkrit občutek same sebe.

Za ustvarjanje svojega novega glasbenega raziskovanja v pesmi »White Feather Hawk Tail Deer Hunter« jo je navdihnilo drugo veliko ime v zgodovini glasbe, Ella Fitzgerald, in njena pesem »Laura« iz leta 1964.

»Laura« Elle Fitzgerald je pravzaprav priredba pesmi, ki sta jo Johnny Mercer in David Raksin napisala za noir film Laura iz leta 1944, pesem pa je jo je poleg Elle priredilo več kot 50 drugih uspešnih izvajalcev.

Ella Jane Fitzgerald je bila ameriška pevka, tekstopiska in skladateljica, včasih imenovana tudi »Prva dama pesmi«, »Kraljica jazza« in »Lady Ella«. Med njenimi priznanji so 14 nagrad Grammy, nacionalna medalja za umetnost in številne druge.

Leta 1993 je Fitzgerald po skoraj 60 letih kariere imela svoj zadnji javni nastop. Tri leta pozneje je Fitzgerald umrla v starosti 79 let po letih slabšanja zdravja.

Dobrodošli v Second hand.

Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice »I Can’t Wait!« francoskega producenta Boba Sinclarja in kanadske pop pevke Kiesze.

Bob Sinclar je francoski glasbeni producent, DJ in remikser, ki je postal znan po popularizaciji »francoskega pridiha« house glasbe z uporabo filtriranih disko godal.

V 2000-ih je več Sinclarjevih pesmi postalo mednarodnih uspešnic, še posebej priljubljenih v Evropi. Med najbolj priljubljenimi so »The Beat Goes On«, »Love Generation« in »World, Hold On (Children of the Sky)«.

Sledile sta še priredbi »Rock This Party (Everybody Dance Now)«, »Lala Song« in številne druge, Sinclar pa je v svoji dolgi karieri ustvaril na desetine uradnih remiksov, vključno s pesmimi izvajalcev, kot so Jamiroquai, Moby, James Brown, Madonna, Annalisa, Robin Schulz in Rihanna.

Tokrat ni nič drugače.

»I Can't Wait«, sodelovanje s Kieszo, je moderna house predelava istoimenske klasike Nu Shooz iz leta 1986.

Sinclarjeva in Kieszina različica uspešnico iz 80-ih obrne na glavo – zamenja funky synth-pop zvok in nepozaben basovski riff za hiperelektronsko produkcijo, s čimer ustvari drzen plesni ritem. Klasični vokalni pridih pesmi je še vedno prisoten in je poklon predhodnici.

»To je most med obdobji. Pesem ima tisto energijo, ki te premakne brez razmišljanja. V njej je tisti disko ritem, tista analogna toplina, tista zanka, ki te nikoli ne izpusti« pravi Sinclar.

Nu Shooz je ameriška R&B skupina, ki jo vodita zakonca John Smith in Valerie Day iz Portlanda v Oregonu. Nu Shooz so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA izdali štiri albume, potem pa si vzeli odmor.

Dobrodošli v Second hand.

Danes si bomo ogledali ozadje nove pesmi »Get Away«, v kateri združita moči Kungs in Boys Noize.

Alexander »Alex« Ridha, znan pod umetniškim imenom Boys Noize, je nemško-iraški producent elektronske glasbe, tekstopisec in DJ.

Leta 2005 je Ridha ustanovil svojo založbo Boysnoize Records, leta 2025 pa je lansiral novo konceptualno založbo Ones and Zeros.

Leta 2012 ga je Rolling Stone uvrstil med 10 najboljših »DJ-jev, ki vladajo Zemlji«.

Kot je povedal na X: »Prvotno idejo za pesem sem imel že nekaj časa nazaj in ko sem jo pokazal Kungsu, je točno vedel, kaj bo z njo naredil!«

Valentin Brunel, bolj znan pod umetniškim imenom Kungs, je francoski DJ, glasbenik in producent.

Rojen v Toulonu, je svoj prvi album Layers izdal leta 2016 po uspehu s skladbo »This Girl«, sodelovanjem s Cookin' on 3 Burners, ki je postala mednarodna uspešnica, in kasneje »Don't You Know« z Jamiejem N. Commonsom in »I Feel So Bad« z Ephemerals.

Za ustvarjanje »Get Away« pa sta uporabila tudi sempl iz pesmi »Do You Wanna Get Away« iz leta 1986 od Shannon.

Brenda Shannon Greene, profesionalno znana kot Shannon, je ameriška pevka in tekstopiska freestyle in dance-pop glasbe. Najbolj je znana po svojem singlu »Let the Music Play«, ki je leta 1983 zasedel vrh lestvice Billboard Dance Club Songs in bil zlato certificiran.

Pozdravljeni v Second hand.

Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Automatic od Jessie Ware.

Jessie Ware je pravkar izdala nov album Superbloom in pred izidom je predstavila »Automatic« kot tretji singel, ta pa se začne z govorom igralca, nominiranega za oskarja, Colmana Dominga.

»To je praznovanje romantike in povezanosti. Na začetku sem bila pravzaprav jaz glas, a sem si želela nekoga bolj seksi in uglajenega in vedela sem, da je Colman Domingo pravi človek za to delo!« Prihaja kot ta »glas bogov ljubezni«.

Glas Colmana Dominga ni edino, kar je Jessie Ware uporabila v Automatic, saj je zanjo semplala pesem Boca Chica skupine Les Baxter in 101 Strings.

Orkester 101 Strings je bil blagovna znamka za zelo uspešno organizacijo za lahkotno simfonično glasbo, katere diskografija je v 24 letih, začenši z letom 1957, presegla 150 albumov.

Orkester 101 Strings je imel 124 godalnih instrumentov, sprva pa ga je dirigiral Wilhelm Stephan.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Leslie Thompson Baxter, znan kot Les Baxter, sodeloval z orkestrom in z njim izdal štiri albume.

Les je bil ameriški skladatelj, dirigent in glasbenik. Najprej je delal kot aranžer in skladatelj za swing skupine, nato pa razvil svoj slog lahkotne glasbe, znan kot exotica.

Les je posnel več kot 250 radijskih, televizijskih in filmskih skladb ter ima filmsko zvezdo na Hollywoodskem pločniku slavnih.

Dobrodošli v Second hand.

Danes si bomo ogledali Lizzo-in najnovejši poskus vrnitve k uspehu po dolgem času s pesmijo "Don't Make Me Love U".

Njen niz uspešnic se je ustavil leta 2023, ko so jo nekdanji zaposleni večkrat tožili, obtoževali spolnega nadlegovanja in ustvarjanja sovražnega delovnega okolja.

Poglejmo, kaj ji v zvezi z vrnitvijo uspe doseči z njeno svežo synth-rock pesmijo v slogu 80-ih. V njej se resnično oklepa estetike in nastopa Tine Turner, s tem da tudi interpolira klaviaturno linijo iz pesmi "The Best" ter tudi basovsko linijo pesmi "Livin' On A Prayer" Bon Jovi-ja. Zaradi teh interpolacij ima pesem devet avtorjev, šest poleg Lizzo in dveh njenih producentov.

Ni treba veliko razlagati o Tini Turner, »kraljici rock 'n' rolla«, ki je prebila tako rasne kot spolne ovire v rock glasbi in postala pomembna osebnost v popularni kulturi. Njene pesmi so bile semplane v več kot 100 kasnejših pesmih in prirejene v več kot 160 primerih.

Omenimo le dejstvo, ki ga morda ne poznate, da je bila pesem »The Best«, ki sta jo soavtorirala Mike Chapman in Holly Knight, najprej ponujena Paulu Youngu, ki jo je zavrnil. Bonnie Tyler je bila prva izvajalka, ki jo je posnela, vendar z njo ni imela velikega uspeha.

Pa poglejmo še drug vir za interpolacijo, Bon Jovi-jevo pesem »Livin' On A Prayer«. Pesem je bila zelo uspešna tako na rock kot pop radiu, njen videospot pa je bil deležen velike rotacije na MTV, kar je skupini prineslo velik uspeh s pesmijo.

Velja za Bon Jovi-jev prepoznavni hit, desetletja po izidu se je uvrstil na vrh seznamov glasov oboževalcev in se ponovno uvrstil na lestvice po vsem svetu.

Dobrodošli v Second hand.

Danes se bomo posvetili ozadju nove pesmi skupine Depeche Mode »Universal Soldier«, ki jo najdemo na albumu »HELP(2)«, ki ga je izdala založba War Child Records.

Časovni okvir izida pesmi ne bi mogel biti bolj osupljiv. Pesem je izšla isti teden, ko so ZDA in Izrael sprožili nepotrebno vojno proti Iranu, kar je stopnjevalo napetosti in sejalo kaos.

Pesem je eno najbolj prepričljivih del Depeche Mode, ki so jih ustvarili v dveh desetletjih. Pesem je polna ropotanja verig, srhljivih sintetizatorjev in težkega, premišljenega ritma, ki ga zasidra Gahanov glas. Skupina je pesem posnela v studiu Abbey Road novembra 2025.

Producent James Ford, ki je s skupino sodeloval pri Memento Mori, jo je pomagal oblikovati. Za NME je povedal:

»Martin je vedno spremljal politično dogajanje v svetu. Njihov proces je pogosto precej počasen, zato nekaj časa nisem pričakoval, da bo iz tega kaj nastalo. Potem pa je bila nenavadno ena hitro prispelih skladb, ko je Martin našel skladbo za priredbo. Všeč mi je, ko ljudje resnično obrnejo pesem v priredbo, tako da se zdi kot njihova lastna skladba. Mislim, da je res zanimiva različica.«

Buffy Sainte-Marie, ki je napisala izvirnik, je najbolj znana po pesmi »Up Where We Belong«, nagrajeni z oskarjem, iz filma An Officer and a Gentleman. »Universal Soldier« je napisala leta 1963, potem ko je srečala ranjene ameriške vojake, ki so se vračali domov iz vietnamske vojne. Pesem je bila že večkrat prirejena, s strani Donovana, Glena Campbella, First Aid Kit in drugih.

Za svojo glasbo, pa tudi za delo na področju izobraževanja in družbenega aktivizma, je prejela priznanja in nagrade. Njena kariera je uspešno trajala do leta 2023, ko je napovedala upokojitev.

Dobrodošli v Second hand.

Danes si bomo ogledali ozadje pesmi Olivie Rodrigo "The Book of Love". Nastala je za dobrodelni album Help(2) založbe War Child Records.

Izhaja tri desetletja po originalnem albumu Help, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja združil Paula McCartneyja, Oasis, Sinéad O'Connor in Radiohead, da bi zbrali denar za bosanski konflikt.

Rodrigo je sredi nenehnega konflikta v Gazi odkrito izrazila svojo podporo palestinskemu ljudstvu in julija na Instagramu zapisala: »Ni besed, s katerimi bi opisala bolečino, ki jo čutim, ko sem priča opustošenju, ki se povzroča nedolžnim ljudem ... to je grozljivo in popolnoma nesprejemljivo. Obupati nad njimi pomeni obupati nad našo skupno človečnostjo.«

V intervjuju o albumu se je producent James Ford spominjal, kako posebno je bilo Rodrigino snemanje v studiu, ko je ustvarjala svojo različico pesmi »The Book of Love«. »Olivio sem prepričal, naj naredi nekaj, čemur smo rekli 'Sinatra-style', torej snemanje v živo z godalno sekcijo,« je povedal za Billboard. »Bila je takšna profesionalka, bila je vesela in je k temu pristopila z entuzijazmom – preprosto je vstopila v studio in zadevo odlično izpeljala.«

Kot je Ford razkril, je pesem »The Book of Love«, ki jo je prispevala za album Help(2), priredba, njena različica pesmi skupine The Magnetic Fields iz leta 1999.

»The Book of Love« se nahaja na njihovem konceptualnem albumu v treh delih: 69 Love Songs, ki vsebuje 23 skladb v vsakem od treh delov. Album v treh delih je izšel leta 1999, »The Book of Love« pa se pojavi na prvem kot skladba številka 12.

Dobrodošli v Second hand.

Danes se bomo osredotočili na novi singl Lykke Li »Lucky Again«.

Priznana švedska umetnica se je vrnila s svojo prvo novo glasbo po štirih letih.

»Lucky Again« je prvi košček njenega šestega studijskega albuma The Afterparty. Napisala ga je v Los Angelesu in posnela v Stockholmu s 17-članskim godalnim orkestrom. Album traja le 24 minut in raziskuje koncepte smrtnosti, hedonizma in minljivosti.

»Lucky Again« je izstopajoča skladba, ki za Li pomeni 'začetek obdobja prenove', in skoraj zagotovo bo album The Afterparty eden izstopajočih albumov leta 2026.

»Med vsemi temi albumi sem se vrtela v ljubezenski odvisnosti. Zdaj pa vstopam v svojo eksistencialno dobo,« pravi Li. »Zame je to samsara v pesmi. Kolo življenja; zmaga, izguba, življenje, smrt. Imeti nekaj in moliti, da boš to spet imel. Naj bo to seks, denar, vitalnost, ljubezen. Vedno sem govorila, da si želim Vivaldijevo pesem na svoji poroki ali pogrebu, ampak mislim, da ji uporaba tukaj daje več energije.«

Kot je že omenila, inspiracija in material za pesem izvira iz 300 let stare Vivaldijeve pesmi.

Natančneje, sempl, uporabljen v novi pesmi Lykke Li, izvira iz Richter-jevega dela Spring 1.

Spring 1 je del njegove celotne rekompozicije in reinterpretacije Vivaldijevih Štirih letnih časov. Čeprav je Richter dejal, da je zavrgel 75 odstotkov Vivaldijevega originalnega gradiva, so deli, ki jih uporablja zančeni, kar poudarja njegovo izhodišče v postmoderni in minimalistični glasbi.