Second hand

Dobrodošli v Second Hand.

Danes se bomo posvetili novi uspešnici Rexa Orange Countyja z naslovom 2008.

Alexander James O'Connor, poklicno znan kot Rex Orange County, je angleški pevec, tekstopisec in multiinstrumentalist.

Pesem "2008" od Rex Orange County je singel z njegovega novega albuma The Alexander Technique.

Ime albuma je navdihnjeno s terapevtsko metodo, ki se uporablja za obravnavo fizične in čustvene napetosti – primerna metafora za neobremenjeno in surovo naravo glasbe. "2008" dobro predstavlja album kot celoto - Rexovo najbolj neobremenjeno delo doslej, ki ga je v celoti produciral sam Rex skupaj s Teom Halmom in Jimom Reedom, slednji je bil član Rex Orange County na turnejah.

Za pesem 2008 pa je uporabil sempl iz pesmi Murder and Crime avtorjev Sufjana Stevensa in Angela De Augustina.

Sufjan Stevens je ameriški pevec, tekstopisec in multiinstrumentalist. Izdal je deset solo studijskih albumov in več albumov z drugimi izvajalci. Eden od teh albumov je A Beginner's Mind iz leta 2021, pri katerem je sodeloval z Angelom De Augustine.

Stevens je izdal albume različnih stilov, od elektronike in lo-fi folka do simfoničnih instrumentalov. Uporablja različne inštrumente, velikokrat jih na istem posnetku igra sam. Stevensova glasba je znana tudi po raziskovanju različnih tem, zlasti religije in duhovnosti. Stevensov deseti studijski album Javelin je izšel oktobra 2023.

Dobrodošli v oddaji Second Hand.

Danes se bomo osredotočili na ozadje »Murdergram Deux«, težko pričakovanega prvega sodelovanja LL Cool J in Eminema.

Pesem je četrti singel z dolgo pričakovanega LL Cool J-evega albuma, The FORCE, ki naj bi služil kot nadaljevanje albuma iz leta 1990, 'Mama Said Knock You Out'. To je 14. album COOL J in njegov prvi po 11 letih.

Skladbo – nadaljevanje originalnega LL-jevega »Murdergram« – sta producirala Eminem in Q-Tip, LL-jeva priljubljena rap legenda in nekdanji član skupine A Tribe Called Quest, ki je produciral celoten album.

Čeprav je to prva skupna uradna izdaja dua, sta pred tem že izvajala skladbi »Going Back To Cali« in »Rock The Bells« na slovesnosti Rock Hall of Fame leta 2021. Začetek »Going Back To Cali's« je posledično semplan za konec sveže pesmi.

Za zvok nove pesmi pa je produkcijska ekipa uporabila tudi skoraj tako star sempl kot je star LL.

Prihaja iz pesmi "Donna's Dilemma" Anthonyja Kinga iz leta 1978. O njem sicer ni znanega veliko.

Britanski tekstopisec in aranžer, pogosto imenovan Tony King, je deloval od okoli 1960, večinoma v 70-tih, in je bil nedavno predstavljen na več kompilacijah.

Bil je knjižnični skladatelj in plodovit aranžer godal za reggae plošče, namenjene pop trgu. Produciral je album pod imenom Synthesizers Unlimited in sodeloval pri projektih The Tony King Orchestra in The Tony King Sound.

V sedemdesetih je posnel tudi album Lost star, s katerega izvira pesem Donna's Dilemma, ki sta jo nedavno semplala LL Cool J in Eminem za svežo uspešnico »Murdergram Deux«.

Dobrodošli v oddaji Second Hand.

Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Katy Perry v sodelovanju s floridsko reperko Doechi z naslovom 'I'm His, He's Mine'.

Pesem se pojavi na zadnjem albumu Katy Perry 143, ki je kritiziran Perryjine odločitve, da se pri ustvarjanju albuma ponovno združi s producentom Dr. Lukom. Luke je s pevko že sodeloval pri Teenage Dream in je bil pred pravnim sporom s Kesho vodilni v pop produkcijskem prostoru.

Obdobje albuma se je začelo julija z "Woman's World" in nadaljevalo z "Lifetimes", ki je avgusta napolnila plesišča po vsem svetu.

Noben ni bil sprejet natanko tako, kot je Perry upala, da bosta, kar zadeva njeno vrnitev.

Katy Perry upa, da bo ustvarila še kaj zgodovine s prvim albumom po Smile leta 2020 in singlom 'I'm His, He's Mine', za katerega pa je uporabila zelo prepoznaven sempl iz dance-pop pesmi "Gypsy Woman" iz leta 1991, ameriške pevke Crystal Waters.

"Gypsy Woman (She's Homeless)" je pesem z njenega prvenca, studijskega albuma Surprise.

Slovi po svojem vokalnem refrenu in pogosto semplanem rifu s klaviaturami ter velja za eno največjih klasik house glasbe, Pitchfork jo je uvrstil na svoj seznam »250 najboljših pesmi devetdesetih«, Rolling Stone pa njihovih "200 najboljših plesnih pesmi vseh časov".

Pesem je bila semplana več kot 100-krat, prirejena več kot 40-krat in remiksirana več kot 10-krat od izdaje.

Čeprav je bil zvok pesmi velik plesni hit, je Crystal Waters želela, da bi ljudje bolj poslušali besedilo o brezdomstvu. Pravzaprav je bila razburjena, ker niso poslušali besedila. Na njen poziv je založba nato na naslovnico dala nalepko z dodatkom She's Homeless.

Dobrodošli v oddaji Second Hand.

Danes si bomo ogledali ozadje pesmi Alibi od Sevdalize v sodelovanju s Pabllo Vittar in Yseult.

Pesem je prvo sodelovanje iransko-nizozemske izvajalke Sevdalize, francoske pevke Yseult in brazilske drag queen Pabllo Vittar ter združuje množico kultur in stilov v zmagovalno mešanico.

Besedila so zapeta v nič manj kot štirih jezikih, francoščini, angleščini, španščini in portugalščini.

"Alibi" se poglablja v temo opolnomočenja žensk, notranje moči in zapletenosti odnosov. Pesem obravnava težave, s katerimi se soočajo ženske v včasih sovražnem svetu, in slavi njihovo vztrajnost.

Pesem je mešanica funka in akustičnega popa, za produkcijo pa so uporabili tudi sempl za njeno afro-kubansko osnovo, saj pesem sloni na stoletni kubanski pesmi Rosa.

»Alibi« sempla pesem kolumbijske pevke Totó la Momposina »Rosa«, ki je priljubljena med karnevalom v Barranquilli.

Totó la Momposina je kolumbijska pevka afro-kolumbijskega porekla. Mednarodno pozornost je pritegnila z izdajo albuma La Candela Viva iz leta 1993 pri založbi Petra Gabriela Real World Records.

Toda pesem ima dolgo zgodovino in njena različica je priredba originalne kubanske pesmi "Rosa, qué linda eres", ki jo je leta 1918 prvič posnel Sexteto Habanero Godínez in je postala standard kolumbijskega repertoarja.

Sexteto Habanero je bil kubanski sekstet, ustanovljen leta 1920 v Havani. Igral je pomembno vlogo v zgodnji zgodovini žanra in prispeval k njegovi popularizaciji po vsej Kubi.

Čeprav je večina prvotnih članov zapustila skupino v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je skupina nadaljevala z nastopi in snemanjem v različnih zasedbah. Zadnji album so izdali leta 2010 ob 90. obletnici.

Njihovo pesem "Rosa, qué linda eres" je pozneje širše spopulariziral kolumbijski umetnik Magín Díaz.

Dobrodošli v oddaji Second Hand.

Danes se bomo poslovili od vplivnega glasbenega umetnika, ki je pred kratkim umrl, pesmi njegove skupine pa so bile semplane v približno 500 kasnejših pesmih in prirejene v skoraj 400 primerih.

Zgodnja uspešnica skupine jackson 5, ABC je njihova najbolj semplana pesem, Never Can Say Goodbye pa najbolj prirejana.

Pevec in kitarist zasedbe Jackson 5 Tito Jackson je umrl pri 70 letih po srčnem napadu.

Toriano Adaryll »Tito« Jackson in bratje Jackie, Jermaine, Marlon in Michael so sredi 60. let 20. stoletja ustanovili skupino Jackson 5 in kasneje podpisali pogodbo z Motown ter hitro postali ena največjih pop skupin v Združenih državah.

Na glasbeni sceni so debitirali s štirimi zaporednimi singli številka 1: "I Want You Back", "ABC", "The Love You Save" in "I'll Be There".

V petih letih so dosegli sedemnajst Top 40 singlov na lestvici, vključno s šestimi številkami številka ena Billboard R&B uspešnic.

Skupina je pridobila avtonomijo kot pisci, izvajalci in producenti, ko je leta 1976 podpisala pogodbo z Epic, tri leta preden je solo prodor Michaela Jacksona z Off the Wall pospešil razpad skupine.

Leta 1984, dve leti po tem, ko je Thriller Michaela Jacksona postal najbolje prodajan album vseh časov, se je Michael ponovno pridružil skupini in izdal album Victory kot Jacksons. Na naslednji turneji je Michael napovedal, da bo ta verjetno zadnja skupine. Preostali bratje in sestre Tito, Jackie, Jermaine in Randy so se uradno razšli leta 1989.

Diana Ross je vseh šest članov leta 1997 sprejela v Dvorano slavnih rock & rolla. Tito je nadaljeval z nastopi, tako s svojo lastno blues skupino kot tudi pred skupino B. B. King Blues Band.

Leta 2016 je izdal svoj prvi samostojni album Tito Time, tri leta kasneje pa še drugega Under Your Spell. Bil je na turneji z nekaterimi svojimi brati kot Jacksons in nastopal še teden dni pred smrtjo.

Dobrodošli v oddaji Second Hand.

V današnji oddaji se bomo poklonili vplivnemu velikanu brazilske bossa nove, Sergiu Mendesu, ki je umrl pred kratkim, star 83 let.

Sergio Mendes, brazilski pevec, skladatelj, vodja skupine in klaviaturist, je postal mednarodna senzacija, potem ko se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preselil v Združene države Amerike, in eden glavnih crossover umetnikov svojega časa, z mednarodnimi uspešnicami kota sta »Mas Que Nada« in »The Look of Love".

Posnel je več kot 35 albumov in za sabo pustil neverjetno glasbeno zapuščino več kot šestih desetletij edinstvenega zvoka, ki ga je prva predstavila njegova skupina Brasil ’66.

Njegove pesmi so semplali in prirejali številni, ena njegovih najbolj semplanih pesmi pa je Magalenha, ki jo je izdal precej pozno v svoji karieri, leta 1992.

Izdal je svoj prvenec Dance Moderno, ko je gibanje bossa nova pridobilo moment leta 1961. Turneje po Severni Ameriki in Evropi so vodile do sodelovanj, čemur je sledila selitev v Združene države, kjer je ustanovil Sergio Mendes & Brasil '65.

Kljub nenehnemu uspehu v Južni Ameriki sta se prva dva albuma bossa nova skupine prodajala slabo v Severni Ameriki in po nasvetu producenta Richarda Adlerja je Mendes dodal dva ameriška pevca. Kljub temu je bil prelomni singel v portugalskem jeziku »Mas Que Nada«, ki ga je napisal legenda sambe Jorge Ben, tisti, ki je Mendesu in skupini – takrat imenovani Brasil ’66 – omogočil preboj v ZDA.

V prej skeptični industriji sta "Mas Que Nada" in album Herb Alpert Presents: Sergio Mendes & Brazil '66 zagotovila Mendesu možnost za vrhunec leta 1968, ko je izvedel priredbo Burta Bacharacha in Hala Davida "The Look of Love".

S to pesmijo, nominirano za oskarja, je Mendes resnično postal mednarodno priljubljen, ko jo je aprila 1968 izvedel na podelitvi oskarjev.

Leta 2019 je izdal svoj zadnji album, In the Key of Joy, v povezavi z dokumentarnim filmom o njegovem življenju. Mendes je nazadnje nastopil novembra 2023 v Parizu, Londonu in Barceloni.

Dobrodošli v oddaji Second Hand.

Danes se bomo posvetili novi uspešnici od Halsey, Lucky.

»Lucky« gradi na uspehu pesmi »The End«, promocijskem singlu, ki ga je Halsey izdala v začetku tega poletja in je neposredno obravnaval zasebne zdravstvene bitke, s katerimi se sooča, odkar so ji leta 2022 diagnosticirali lupus in redko T-celično motnjo. »Na kratko, Imam srečo, da sem živa. Napisala sem album« je delila z oboževalci. Začne se z 'The End'."

V novi uspešnici »Lucky« Halsey razmišlja o zapletenem odnosu navigiranja med zdravstvenimi težavami, materinstvom in srčnem zlomom, medtem ko je na očeh javnosti. V surovem, iskrenem novem singlu pevka razmišlja o lastni želji, da bi bila videna in slišana, ko je kot najstnica nadaljevala to kariero, ne da bi se zavedala žrtev in ovir, ki jih bo prestala na tej poti.

Za navdih za pesem se je ozrla k dvema starejšima pesmima. Ritem vključuje sempl Monicine podpisne pesmi "Angel of Mine", pesem "Lucky" od Britney Spears pa Halsey zapoje čez Monicin ritem.

"Angel of Mine" je pesem britanske R&B dekliške skupine Eternal z njihovega prvega kompilacijskega albuma Greatest Hits. Pesem je postala njihova 12. in zadnja uspešnica, leta 1998 pa je ameriška pevka Monica izdala uspešno priredbo.

Drugi, glavni vir sempla, je pesem "Lucky" ameriške pevke Britney Spears, saj jo Halsey dejansko interpolira. Izhaja iz njenega drugega studijskega albuma Oops!... I Did It Again.

Pripoved pesmi sledi zgodbi slavne igralke, ki je kljub temu, da ima na videz vse – slavo, bogastvo, lepoto – v sebi resnično osamljena in nesrečna. Prejela je pohvale kritikov, pri čemer so kritiki pohvalili njeno melodijo in ritem ter Spearsin vokal.

"Lucky" je postala svetovna uspešnica je Spearsin deseti najbolje prodajani singel v državi. Britney Spears je "Lucky" izvajala na številnih nastopih v živo in na treh svojih koncertnih turnejah.

Navdihnila je druge glasbenike, da so jo semplali ali priredili, med njimi so Taylor Swift, Meghan Trainor in nazadnje Halsey, ki jo je semplala v svoji novi uspešnici, "Lucky".

Dobrodošli v oddaji Second Hand.

Danes se bomo osredotočili na nov singl "She's Gone, Dance On" skupine Disclosure.

Britanski elektronski duo – sestavljata ga brata Howard in Guy Lawrence – je pesem prvič izvedel oktobra lani na pop-up predstavi v Los Angelesu. Skladbo so nato premierno predstavili na BBC Radio 1, na podlagi česar je postala viralna.

Pomladi je pesem postala uspešnica po klubih in festivalih, s množico uglednih DJ-jev, ki jo je vključila v svoje sete, kot so Todd Edwards, Joy Anonymous, salute, DJ Seinfeld, Peggy Gou in Sammy Virji.

Zdaj je britanski duo uradno izdal pesem kot singel, prvo novo pesem po albumu Alchemy iz leta 2023.

V posnetku na Instagramu, ki napoveduje singel, je duo Disclosure pojasnil, da so odložili uradno objavo posnetka, ker je trajalo "mnogo mesecev, da so pridobili dovoljenje za sempl " Ennia Morriconeja "Dance On".

Legendarni italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl leta 2020 in je tema nedavno izdanega dokumentarca, je bil najbolj znan po veličastnih filmskih glasbah, ki jih je napisal za vesterne, kot je The Good, The Bad And The Ugly.

Njegova filmografija obsega več kot 70 nagrajenih filmov.

Ennio Morricone je pisal glasbo v najrazličnejših slogih, kot je v tem primeru, saj je za erotično dramo Così Come Se iz leta 1978 prispeval dve disko skladbi, »Spazio 1999« in »Dance On«.

Z več kot 400 glasbami za kinematografe in televizijo ter več kot 100 klasičnimi deli velja Morricone za enega najplodnejših in največjih filmskih skladateljev vseh časov. Prejel je številna priznanja, vplival je na številne izvajalce vseh žanrov, vključno s Hansom Zimmerjem, Danger Mouseom, Dire Straits, Muse, Metallico in Radioheadom.

Njegove pesmi so bile semplane v skoraj 600 primerih in prirejene v več kot 300.

Dobrodošli v Second Hand.

To poletje je nekaj velikih albumov v smislu samplanja in glasbenega sloga praznovalo obletnice in danes se bomo osredotočili na Music for the Jilted Generation od Prodigy, ki je praznoval 30 let.

To je drugi studijski album Prodigy, ki je izšel julija 1994 pri založbi XL Recordings.

Gre za poseben album v marsičem, tudi v semplovskem smislu, saj so za produkcijo uporabili več kot 50 semplov za izdelavo pesmi, običajno 4 semple na pesem. Omenimo tudi, da so imele inovativne pesmi velik vpliv na bodoče izvajalce in so bile tudi kasneje pogosto semplane ali prirejane.

Za pesem Voodoo people so uporabili 6 semplov, pesem pa je bila kasneje semplana v 13 primerih.

The Prodigy so pokazali, da velik uspeh njihovega prvenca ni bil naključen. Music for the Jilted Generation ni bila le prelomna izdaja za ekipo iz Essexa, bila je produkt, ki je definiral obdobje britanske plesne glasbe, album, ki je združil evforijo in navdušenje rave kulture z rockovsko energijo.

Album je v veliki meri odgovor na pokvarjenost rave scene v Veliki Britaniji zaradi njenega mainstreamovskega statusa, pa tudi na zakon Združenega kraljestva o kazenskem pravosodju in javnem redu iz leta 1994, ki je kriminaliziral rave glasbo in rave kulturo.

Music for the Jilted Generation je prejel pohvale kritikov. Rolling Stone mu je podelil tri zvezdice in pol, ga označil za "resnično trippy" in dejal, da "proizvaja univerzalno plesno vročico". Leta 1994 je bil nominiran za glasbeno nagrado Mercury in je vključen v listo '1001 album, ki ga morate slišati, preden umrete'. "Neverjetna plošča," je pripomnil David Bowie. "Ta me je zelo navdušila."

V intervjuju sta Keith in Liam oba izbrala Poison kot pesem, na katero sta najbolj ponosna.

Komercialno najuspešnejša pesem z albuma, »No Good (Start the Dance)«, je bila predstavljena s sloganom "Hard dance with attitude" in je zgrajena okoli vokalnega sempla iz pesmi "You're No Good for Me" od Kelly Charles iz leta 1987 in uporablja še 6 semplov za ritme in glasbeni del. Howlett je sicer sprva dvomil, ali naj uporabi vokalni vzorec, ker se mu je zdel preveč pop za njegov okus. Bila je tudi pogosto semplana in prirejana kasneje.

Dobrodošli v oddaji Second Hand.

Letos poleti je nekaj velikih albumov v smislu samplanja in glasbenega stila praznovalo obletnice, danes pa se bomo osredotočili na Hell Jamesa Browna, ki je praznoval 50 let.

Ko je James Brown posnel Hell, svoj osemintrideseti studijski album, je že izumil soul glasbo, kot jo poznamo, in se poglobil v rastoči žanr funka.

Z Hell, izdanim pred 50 leti, se je “The Hardest Working Man Show Business” in “The Godfather of Soul“ resno potrudil, da bi ustvaril enega najboljših albumov v njegovem ogromnem katalogu in potrdil svoj "Minister of New Super Heavy Funk" vzdevek.

Hell je bil nadaljevanje uspešnega funka polnega albuma The Payback (1973), ki ga nekateri smatrajo za najboljšega v Brownovi karieri.

Album vključuje sloge iz drugih žanrov in vključuje inovativne glasbene aranžmaje za številne pesmi. Zaradi raznolike strukture pesmi in zvoka je Hell edinstven album v Brownovem katalogu in takoj je postal vir za semplanje, saj je bil vir semplov za več kot 200 kasnejših pesmih.

Po Hell je James Brown nadaljeval s snemanjem albumov z impresivno hitrostjo in pogosto izdal par albumov na leto. Na žalost je Brown namesto z inovacijami začel loviti trende, namesto da bi jih postavljal. Kot večina glasbenikov v 70. letih je tudi on začel sprejemati disko daleč po njegovem razcvetu in snemal albume brez vsebine, kakovost pa je začela opazno padati.

Toda Hell še vedno sodi v panteon odličnih funk in soul albumov. Zelo malo je tega, česar Brown ne bi mogel narediti kot umetnik, a kljub temu je ustvarjanje pošastno funky albuma, ki vključuje tudi verodostojna prizadevanja v salsi in gospelu, impresivno. Brownov um je bil ustvarjalen kot vedno in tudi na osemintridesetem albumu je znal ustvariti glasbo, ki je zdržala pol stoletja.