Zgodovine LGBTQ+ podob in kultur jugovzhodne Evrope so bile večinoma izbrisane na več ravneh – tako zaradi regionalnih izbrisov LGBTQ+ manjšin iz kolektivnega spomina, kot tudi zaradi prevlade anglo-ameriških pristopov h kvir filmski teoriji in zgodovini, ki je večkrat reproducirala idejo, da se javne kvir kulture v regiji pojavijo šele po zamenjavi socializma s kapitalizmom ter domnevnega konservativizma omenjenih regij z evropskim liberalizmom. A primer Jugoslavije (in specifično Slovenije v času socializma) pokaže, da kvir filmske podobe niso le obstajale, temveč so izzivale občinstva in cenzorje že v času, ko homoseksualnost pri nas ni bila legalizirana. S prvo epizodo podkasta Slepe pege tako osvetljujemo pozabljene zgodovine kvir filmskih podob in režiserjev ter politične pomene kvir vidnosti na filmu v času socializma. Govorimo o Duletiču, Jostu, Hladniku in Čapu. O poskusih arhiviranja in izpostavljanja teh podob. O odsotnosti lezbištva tudi iz filmov z LGBT podobami. O izbrisih vzhodnoevropskih LGBT+ filmskih podob iz spomina, kot da jih pred osemdesetimi ni bilo. Ter o novih časih - katere LGBT+ filme imamo, zakaj jih ni več in kaj so tiste problematične reprezentacije, ki se stalno ponavljajo.

Pogovor s pisateljico, aktivistko in večletno sodelavko LGBT festivala, Suzano Tratnik ter pesnikom, pisateljem in direktorjem LGBT festivala, Branetom Mozetičem se je pogovarjala filmska kritičarka, raziskovalka in akademičarka, dr. Jasmina Šepetavc.Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Montaža: Kristian Božak Kavčič