Jaka Krivec je televizijski režiser, zaposlen na RTV Slovenija, kjer režira najzahtevnejše športne prenose vseh panog, često za mednarodno občinstvo. Pogovor z njim ponuja dragocen vpogled v zakulisje televizijskih športnih prenosov ter o vlogi režiserja v njih.

Čeprav je film vizualno umetniško delo, so tisti, ki ustvarjajo celotno vizualno sliko - scenografi, kostumografi in oblikovalci maske pogosto nevidni. V pogovoru smo poskušali odstreti in poslušalcem približati dela, ki so jih v zgodovini filma in televizije ustvarili kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, oblikovalka maske Gabrijela Fleischman, SKOM-ova nagrajenka za življenjsko delo, scenograf Duško Milavec, nagrajenec Metoda Badjure za življenjsko delo ter Jani Kovič, scenograf in producent. Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, v sodelovanju z društvom SKOM in Društvom slovenskih režiserjev in režiserk ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.

Pogovor moderira Barbara Kapelj. Za montažo je poskrbel Kristian Božak Kavčič

Tokratno epizodo slepih peg slovenskega filma posvečamo televizijski dokumentaristiki, ali morda še pomembneje, vlogi, ki so jo imele v slovenski dokumentaristiki ženske. Ko se je slovenska povojna filmska produkcija šele vzpostavljala, je dokumentarni film našel zatočišče prav na javni televiziji, kjer se je sprva vzpostavil v okviru aktualno-politične redakcije, nato pa kmalu začel razvijati po svoje. O zgodovini slovenske televizijske dokumentaristike in njenih pionirkah, ki so tkale nevidno, v zgodovini slovenskega filma povsem spregledano pot današnjim filmskim avtoricam, smo se pogovarjali z režiserko, scenaristko in avtorico več kot 40 televizijskih dokumentarnih filmov Majo Weiss, ter z urednico na TV Slovenija, scenaristko in avtorico številnih televizijskih dokumentarcev, Katjo Stamboldžioski. Pogovor je vodila filmska delavka Varja Močnik.
Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk.

Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki postaja po dolgem času ponovno viden. A natančnejši pregled, predvsem pa delo z materiali (ter njihovimi avtorji), je izpostavilo kar nekaj slepih peg pri obravnavanju tega segmenta filmske dediščine. O slepih pegah slovenske filmske avantgarde se je z režiserjem in skrbnikom zbirke eksperimentalnega filma Slovenske kinoteke Matevžem Jermanom ter slikarjem in avtorjem eksperimentalnih filmov Tonetom Račkim pogovarjal filmski kritik Robert Kuret.
Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
Montaža: Kristian Božak Kavčič

Zgodovine LGBTQ+ podob in kultur jugovzhodne Evrope so bile večinoma izbrisane na več ravneh – tako zaradi regionalnih izbrisov LGBTQ+ manjšin iz kolektivnega spomina, kot tudi zaradi prevlade anglo-ameriških pristopov h kvir filmski teoriji in zgodovini, ki je večkrat reproducirala idejo, da se javne kvir kulture v regiji pojavijo šele po zamenjavi socializma s kapitalizmom ter domnevnega konservativizma omenjenih regij z evropskim liberalizmom. A primer Jugoslavije (in specifično Slovenije v času socializma) pokaže, da kvir filmske podobe niso le obstajale, temveč so izzivale občinstva in cenzorje že v času, ko homoseksualnost pri nas ni bila legalizirana. S prvo epizodo podkasta Slepe pege tako osvetljujemo pozabljene zgodovine kvir filmskih podob in režiserjev ter politične pomene kvir vidnosti na filmu v času socializma. Govorimo o Duletiču, Jostu, Hladniku in Čapu. O poskusih arhiviranja in izpostavljanja teh podob. O odsotnosti lezbištva tudi iz filmov z LGBT podobami. O izbrisih vzhodnoevropskih LGBT+ filmskih podob iz spomina, kot da jih pred osemdesetimi ni bilo. Ter o novih časih - katere LGBT+ filme imamo, zakaj jih ni več in kaj so tiste problematične reprezentacije, ki se stalno ponavljajo.

Pogovor s pisateljico, aktivistko in večletno sodelavko LGBT festivala, Suzano Tratnik ter pesnikom, pisateljem in direktorjem LGBT festivala, Branetom Mozetičem se je pogovarjala filmska kritičarka, raziskovalka in akademičarka, dr. Jasmina Šepetavc.Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Montaža: Kristian Božak Kavčič

Po čem se legende slovenskega filma, režiserja, profesorja in tudi posebneža Matjaža Klopčiča spominjajo njegovi študentje? Pogovor z režiserji Varjo Močnik, Martinom Srebotnjakom in Majo Weiss je bil posnet v Slovenski Kinoteki med retrospektivo ob devetdeseti obletnici Klopčičevega rojstva, moderira Urša Menart.

Verjetno se mnogi med nami s posebno nostalgijo spominjamo nedeljskih juter, ki so poleg dišečih palačink ob zajtrku servirala tudi najljubši otroški program Živ žav. A časi spremljanja linearne televizije so v kontekstu novih načinov gledanja skorajda minili. Vsebine, ki jih pripravlja Uredništvo otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija, se tako trudijo stopati v korak s časom, vedno z mislijo na kakovostno vsebino, ki svoje občinstvo izobražuje, obvešča in seveda – zabava. Kaj pomeni kakovostna televizijska vsebina za otroke in mlade, kako se spreminjajo gledalske navade in kaj pomeni dober skeč bomo izvedeli v pogovoru z Martino Peštaj, urednico Uredništva otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija, Meto Ornik, dolgoletno sodelavko RTV Slovenija, voditeljico in novinarko, trenutno pa urednico posameznih oddaj, kot sta Krompir in Osvežilna fronta, ter Urško Mlakar, dolgoletno sodelavko uredništva, trenutno pa scenaristko pri oddaji Osvežilna fronta.

Aljaž Bastič je televizijski režiser in asistent za področje televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ter velik ljubitelj glasbe. Na televiziji soustvarja najrazličnejše oddaje – od olimpijskega studia in Tarče, prek dokumentarnih feljtonov, do mladinskih oddaj, posebno afiniteto pa ima do režije glasbenih oddaj in koncetov klasične glasbe. Z njim smo se pogovarjali o razlikah med filmsko in televizijsko režijo in predvsem o tem, kaj vse zajema, ter kako poteka delo televizijskega režiserja. V pogovoru se dotaknemo tudi glasbene produkcije na RTV, vloge glasbe na TV, ter specifik prenašanja koncertov in ustvarjanja glasbenih televizijskih oddaj.

Glasba je neobhoden del večine radijske in televizijske produkcije, od dokumentaristike, igranih filmov in radijskih iger do serij in poročil, a o njenem nastajanju velikokrat vemo zelo malo. Z glasbeno oblikovalko in dramaturginjo Darjo Hlavka Godina in skladateljem Tomažem O. Rousom se bomo pogovarjali o skladanju glasbe in glasbenem oblikovanju; prek vpogleda v njuno delo se bomo dotaknili samega ustvarjalnega procesa, komunikacije, ki je potrebna za nastajanje radijskih iger in televizijskih serij, avtorskih pravic, glasbenih knjižnic in seveda tehnoloških sprememb ter njihovega vpliva na glasbo in zvok na radiu in televiziji.

Voditelj: Peter Žargi

Montaža: Kristian Božak Kavčič

Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI

Sofinancer: Slovenski filmski center

Dve izmed najprepoznavnejših znamk Radiotelevizije Slovenija sta skrbno kuriran program tujih filmov in redno, poglobljeno pokrivanje filmskih vsebin. Ne enega ne drugega si ni mogoče predstavljati brez natančnega uredniškega dela, ki je za občinstvo v veliki meri neoprijemljivo, velikokrat pa tudi podcenjeno. Da nas uvedeta v čare in zagate uredniškega dela na javni radioteleviziji, smo na pogovor povabili urednico kinotečnega programa na Televiziji Slovenija Ivano Novak in Teso Drev Juh, urednico najstarejše filmske oddaje pri nas
Gremo v kino, ki jo lahko že od leta 1946 poslušate na Radiu Slovenija - od njegove ustanovitve naprej na tretjem programu ARS.

Voditelj: Žiga Brdnik
Montaža: Kristian Božak Kavčič
Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI

Sofinancer: Slovenski filmski center