Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za našo filmsko kulturo smo vzeli kot izhodišče za pogovor in razmislek o pomenu kina danes, pa tudi za vpogled v po navadi skrite vidike kinoizkušnje. Kdo so ljudje, ki delajo kino oziroma v kinu? Kako se oblikuje kinospored, kako poteka filmska projekcija, kdo vam na blagajni rezervira vstopnice? Kakšne so zgodbe ljudi, ki delajo v kinu? Kako se kina nekoč in danes spominjajo zvesti obiskovalci_ke? K pogovoru smo povabili pogosto spregledan segment soustvarjalcev naše kino izkušnje: blagajničarko Mestnega kina. Kinodvor Mojco Pagon, blagajnika Slovenske kinoteke Omarja Ait Si Mohameda in eno najzvestejših obiskovalk kina pri nas, Majdo Kne.

Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo smo tako prepoznali kot dobro priložnost za razmislek o pomembnosti obstoja kinematografskih prostorov ter odpiranja vprašanj o nevralgičnih točkah kino izkušnje ter potencialih njene prihodnosti. Tokrat smo k dialogu smo povabili glavne akterje, ki iz ozadja ustvarjajo našo kino izkušnjo: kinooperaterje Marka Makuca (Maki 'ma Kino), Marka Turkuša (Slovenska kinoteka) in Klaro Šulek (Lutkovno gledališče Maribor, Letni kino Minoriti), pogovor je moderiral filmski kritik Žiga Brdnik.

Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo smo tako prepoznali kot dobro priložnost za razmislek o pomembnosti obstoja kinematografskih prostorov ter odpiranja vprašanj o nevralgičnih točkah kino izkušnje ter potencialih njene prihodnosti. Posebna poletna serija podkastov, zbrana pod imenom “Kino Paradiž”, se bo tako ukvarjala z vprašanjem novih načinov gledanja, prepletom kritike in kuratorstva oz. oblikovanja filmskega programa, redefinicijo kinematografov skozi minulo stoletje in vpetostjo ter vplivom tehnoloških sprememb na izkušnjo kina. Tokrat smo k dialogu smo povabili glavne akterje, ki ustvarjajo našo kino izkušnjo in vzdržujejo visoko raven kino kulture pri nas: kuratorje filmskih in festivalskih programov, Mašo Peče (Festival Kurja polt, Kinosloga. Retrosex), Varjo Močnik (Kino Otok, Slovenska kinoteka) in Matevža Jermana (FeKK), pogovor je moderiral Oskar Ban Brejc.

Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).

Simpozij AGRFT 2022 - 2. predavanje - prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin

Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Simpozij AGRFT 2022 - 2. panel - Film - prof. dr. Darko Štrajn, doc. dr. Maja Krajnc

Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Simpozij AGRFT 2022 - 1. predavanje - prof. dr. Slavko Splichal

Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Simpozij AGRFT 2022 - 1. panel - Televizija - izr. prof. dr. Melita Zajc, doc. dr. Polona Petek, doc. dr. Jana Jedličková.

Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.

Luka Marčetić se z Jušem Premrovom in Matevžem Luzarjem pogovarja o umetni inteligenci in njeni trenutni in bodoči vlogi pri filmu. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Kdo stavka v Hollywoodu in zakaj? Kakšen vpliv bi to lahko imelo na nas? Urša Menart se z Miho Hočevarjem in Matevžem Luzarjem pogovarja o stavki, ki jo je 2.5. začel Writers' Guild of America. Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Leta 1818 je bilo koroških Slovencev 137.000, leta 1910 66.000, danes jih je 13.000. Dokumentarni film Andrine Mračnikar Verschwinden/Izginjanje se osredotoča na zadnjih sto let asimilacijskih pritiskov na slovensko skupnost ter skozi osebno in širše zgodovinske procese izrisujočo pripoved odpira vprašanje, kakšna usoda čaka naše zamejske rojake. O večkrat nagrajenem filmu, ki je nastal v produkciji avstrijskega Soleil Filma ter koprodukciji domače produkcijske hiše Vertigo, se je z Andrino Mračnikar pogovarjal Miran Zupanič.
Podcast Filmarija nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

- Andri (2002), r. Andrina Mračnikar

- Der Kärntner spricht Deutsch/Korošec govori nemško (2006), r. Andrina Mračnikar

- Ma Folie (2015), r. Andrina Mračnikar"