Sociološki podkast

Sociološki podkast je bil v gosteh na okrogli mizi »Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga«.

Pogovor sta organizirala Katedra za novinarstvo Fakulteta za družbene vede UL in Mirovni inštitut v torek, 6. oktobra 2026.

V času intenzivnih razprav o prihodnosti in poslanstvu RTV Slovenija, predvsem njenem obsegu, financiranju, upravljanju in institucionalni neodvisnosti, se odpirajo vprašanja, ki segajo dlje od samega medijskega sistema. Javni medij je namreč prostor informiranja, kulture,  izobraževanja in družbenega dialoga ter zgodovinskega spomina. Pri razpravi o financiranju in upravljanju RTV Slovenija zato gre za vprašanje, katere skupne institucije želimo ohranjati kot javno dobro in pod kakšnimi pogoji lahko javni medij ostane neodvisen, dostopen vsem in odgovoren javnosti.

Omizje je bila priložnost za skupen razmislek o tem, kakšen javni medij potrebujemo ter kaj smo kot družba pripravljeni storiti za ohranjanje neodvisnih in profesionalnih skupnih institucij, od katerih so odvisni skupni prostor obveščanja, kulture, znanja in demokratične razprave.

 Na omizju so sodelovali:

Marko Milosavljević, redni profesor na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede,

Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela,

Bojan Cvjetićanin, glasbenik in diplomirani sociolog,

Svetlana Slapšak, antropologinja in doktorica antičnih študij,

Barbara Rajgelj, docentka pravnih predmetov na Fakulteti za družbene vede in članica Pravne mreže za varstvo demokracije.

Pogovor je povezovala Brankica Petković, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

V prvem letošnjem podkastu jesensko-zimske sezone vam predstavljamo pogovor ob knjigi Roka Smrdelja "Migracije na Twitterju (X): komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi".

Pogovor je potekal v Pritličju 16. septembra 2026. Z avtorjem knjige se je pogovarjala Tjaša Učakar.

***

Monografija Migracije na Twitterju (X): komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi, ki je nastala na osnovi avtorjeve doktorske disertacije, proučuje, kako se je v obdobju migrantske »krize« 2015–2016 v Sloveniji oblikoval in širil migracijski diskurz na Twitterju. Teoretsko izhaja iz modela hibridnega medijskega sistema, dopolnjenega s teorijo prednostnega tematiziranja in teorijo omrežij. Vključuje tudi kritično perspektivo k proučevanju medijev, ki omogoča sočasno obravnavo delovanja uporabnikov in zmožnosti platforme (na primer kratkost objav, možnost retvitanja sporočil, viralnost objav, anonimnost uporabnikov), ki strukturno določajo komunikacijske prakse uporabnikov in ustvarjajo izrazito asimetrične pogoje komunikacije, ki pogosto reproducirajo in poglabljajo obstoječa družbena razmerja moči in neenakosti. Metodološko izhaja iz pristopa mešanih metodologij, ki združuje kvantitativne (analiza socialnih omrežij) in kvalitativne (kritična diskurzivna analiza objav) metode. Analiza, ki izhaja iz vzorca več kot trideset tisoč objav in tri tisoč uporabnikov, je pokazala, da med najaktivnejšimi uporabniki prevladujejo anonimni profili, med najvplivnejšimi pa »desno« usmerjeni mediji in predstavniki parlamentarne politike. Kritična diskurzivna analiza je razkrila prevlado sekuritizacijskega okvira, prepletenega z moralno paniko, politiko strahu in senzacionalizmom ob hkratni prisotnosti manj viralnih promigrantskih in humanitarnih diskurzov. Analiza hiperpovezav je prepoznala tri tipe viralnosti (»asimetrično«, »omejeno« in »konsistentno«), medtem ko je analiza omrežja retvitov pokazala na obstoj šestih večjih skupnosti uporabnikov. Raziskava predstavlja razmeroma celovit vpogled v digitalno razpravo o migracijah v Sloveniji. Prispeva k razumevanju sprememb v javnem komuniciranju, povezanih z vzponom družbenih medijev, ter ponuja izhodišča za raziskovanje migracij in drugih družbeno pomembnih tem v digitalni medijski sferi. Kot takšna ponuja razmislek o kontinuitetah in spremembah v komuniciranju o migracijah v zadnjem desetletju.

V zadnjem sociološkem podkastu pred poletnimi počitnicami smo bili v gosteh na predstavitvi knjige Marka Hočevarja Od nacionalnega do kompradorskega kapitalizma: političnoekonomski projekti v Sloveniji med letoma 1991 in 2018.

Knjiga je izšla pri založbi /*cf, ki je pogovor organizirala skupaj s knjigarno Azil. Na predstavitvi sta ob avtorju sodelovala še sociologa Gorazd Kovačič in Ana Podvršič.

Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, v knjigi analizira politične in ekonomske procese v Sloveniji od osamosvojitve naprej. Pogovor se zato osredotoča na ključne političnoekonomske spremembe v Sloveniji po letu 1991, njihove družbene posledice ter vprašanje, kako razumeti prehod od nacionalnega h kompradorskemu kapitalizmu.

V novi epizodi sociološkega podkasta Osebno gostimo Sonjo Lokar – sociologinjo, političarko, nekdanjo poslanko in dolgoletno borko za pravice žensk.

Roman Kuhar se z njo pogovarja o tem, zakaj je bila sociologija zanjo najpomembnejša priprava na delo v politiki in na prizadevanja za spreminjanje sveta na bolje. Dotakneta se tudi uspehov feminizma, bojev za reproduktivne pravice, spolnih kvot, pa tudi stranpoti politike, retradicionalizacije in vzpona avtoritarnih teženj. Seveda pa nista mogla mimo tistih znamenitih solz ob koncu zadnjega zasedanja Zveze komunistov Jugoslavije – solz, ki so se zapisale v kolektivni spomin nekega prelomnega časa. So bile namenjene koncu neke politične zgodbe ali strahu pred tem, kar je prihajalo?

V javnem snemanju Sociološkega podkasta ob izidu slovenskega prevoda knjige Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti je bil pogovor namenjen starostnim politikam v Sloveniji med neoliberalnimi pritiski in zahtevami po socialni pravičnosti. Sogovorniki so razpravljali o podaljševanju delovne dobe, zviševanju upokojitvene starosti, zmanjševanju socialnih programov ter vprašanju, ali so ti ukrepi res neizogibni ali pa del širše preobrazbe socialne države in trga dela.

Sodelovali so dr. Tanja Rener, Igor Feketija in dr. Majda Hrženjak. Pogovor je vodil dr. Otto Gerdina.

V tokratni epizodi sociološkega podkasta se pogovarjamo z avtoricami monografije Sovražni govor v Sloveniji, ki jo je izdal Mirovni inštitut, uredila pa jo je dr. Veronika Bajt.

Z dr. Veroniko Bajt, dr. Nežo Kogovšek Šalamon in dr. Ano Frank se je pogovarjal dr. Rok Smrdelj.

Monografija Sovražni govor v Sloveniji predstavlja prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju. Avtorice skozi kombinacijo sociološke teorije, postkolonialnih pristopov, kazenskopravne analize in empiričnih podatkov razkrivajo, kako sovražni govor deluje kot mehanizem družbene moči, prepleten z nacionalizmom, kulturnim rasizmom in digitalno mediatizacijo. Knjiga združuje teoretsko preciznost, sistematično analizo pravne prakse ter nove kvalitativne in kvantitativne podatke, ki osvetljujejo kompleksne procese normalizacije sovražnih diskurzov in njihovo vpetost v institucionalne ter tehnološke strukture. Poseben poudarek je na delovanju imaginarijev Drugega, vrzelih v kazenskem pregonu ter izzivih digitalnih platform, kjer se oblikuje sodobna komunikacijska dinamika.

V tej izdaji sociološkega podkasta, ki smo ga, kot vedno, posneli v Pritličju, smo se pogovarjali z dr. Tomažem Mastnakom o njegovi knjigi “Mladoheglovci: liberalizem, demokratizem, socializem”, ki je izšla pri Krtini.
Z avtorjem knjige se je pogovarjal dr. Gorazd Kovačič.

V novem sociološkem podkastu Gorazd Kovačič gosti Frančka Drenovca. Pogovarjata se o njegovi knjigi Po propadu: pot kapitalizma.

Pogovor smo posneli 20. 4. 2026 v Pritličju.

Družbe Zahoda gnijejo in propadajo. Propadajo že desetletja, a smo to opazili šele zdaj, ko je neoliberalizem že začel prehajati v fašizem. Predmet knjige so »realna« zaledja teh procesov. Prikažejo nam pot kapitalizma: rast, razvoj, nasičenje, razkroj. In onkraj: ekonomija in družba nematerialne blaginje, ki že nastaja po propadu starega materialnega kapitalizma. Narativi stare levice tega ne zmorejo zajeti, medtem ko je neoliberalizem parazitski krizni menedžment, ki skuša z davčnimi, privatizacijskimi, deregulacijskimi in po potrebi tudi desno populističnimi triki podaljšati čas rent in življenjsko dobo starega vladajočega razreda pred njegovim dokončnim zatonom. Ekonomist Franček Drenovec ovrednoti te procese z ostro mislijo in izjemnim stilom ter odpre perspektivo postmaterialnega gospodarstva in družbenih predpogojev za prehod vanj.

S sociološkim podkastom smo bili na letošnji otvoritvi Dnevov enakosti spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (11. 3. 2026).

Osrednji dogodek otvoritve je bil pogovor z naslovom Pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok in telesni avtonomiji: pomen pobude My Voice, My Choice, v katerem so sodelovale: Tina Tomšič, dr. Milica Antić Gaber, dr. Mateja Kožuh Novak, dr. Bojana Pinter in dr. Barbara Rajgelj.

Pogovor je povezovala Nataša Briški.

V gosteh sociološkega podkasta je bila sociologinja Vera Kozmik Vodušek, nekdanje direktorica Urada za žensko politiko.

Lansko leto je minilo 30 let od sprejetja Pekinške deklaracije, ki je bila sprejeta leta 1995 na 4. svetovni konferenci o ženskah v Pekingu. Deklaracija ni govorila le o pravni enakosti žensk in moških, temveč o dejanski (substancialni) enakosti.

Ta prelomen dogodek smo vzeli kot izhodišče za pogovor z Vero Kozmik Vodušek, ki je v Pekingu vodila slovensko delegacijo. V pogovoru smo spregovorili o pomenu te deklaracije, o stanju trideset let pozneje ter o politikah enakosti spolov v Sloveniji, ki jih je soustvarjala v obdobju, ki ga je sama nekoč opredelila kot čas, ko je bilo mogoče vse in hkrati nič, in ko smo še vedno živeli v prepričanju, da so »danes dovoljene sanje«.

Pogovor, ki je bil organiziran v okviru Dnevov enakosti spolov na UL FF, je povezoval Roman Kuhar.