V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gost sociolog Miran Lavrič, redni profesor na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru.

Miran Lavrič je v pogovoru za Sociološki podkast spregovoril o tem, kako je od »ruralnega punkerja« in prve službe v marketingu postal redni profesor za sociologijo in se vmes spogledoval še z novodobništvom. Opozarja tudi na prepogosto prakso »govorjenja na pamet« v imenu znanosti ter pojasnjuje nekatere odmevne ugotovitve iz svojih raziskav o mladih v Sloveniji.

V pogovoru je razkril tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Miranom Lavričem se je pogovarjal Roman Kuhar.

Vabljeni_e k poslušanju!

Na okrogli mizi, ki je bila organizirana v okviru raziskovalnega projekta FIERCE, je bilo v ospredje postavljeno vprašanje spolnih in reproduktivnih pravic. Že nekaj desetletij smo priča vse večjim težnjam po njihovem omejevanju. Ubranitev 55. člena ustave, ki opredeljuje pravico do abortusa, predstavlja ključni povezovalni moment raznolikih feminističnih prizadevanj v 90-ih letih. Porast sodobnih anti-feminističnih gibanj v Sloveniji in širše na drugi strani daje zagon množičnim protestom proti pravici do abortusa, istanbulski konvenciji, omejevanju spolne vzgoje v javnem izobraževalnem sistemu, ki nas opozarjajo na nesamoumevnost že izbojevanih pravic.

Okroglo mizo je z uvodnim nagovorom otvorila dr. Mojca Pajnik, na pogovoru pa so sodelovale dr. Metka Mencin (FDV), Tea Hvala (sociologinja) in Tija Jakič (Inštitut 8. marec). Pogovor je povezoval dr. Roman Kuhar.

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Maca Jogan, zaslužna profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede UL.

V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako je potekal študij sociologije na Filozofski fakulteti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kako se je kot znanstvenica spoprijemala z dvojnimi spolnimi merili v akademskem svetu, zakaj je svoj prvi dan v službi preživela v solzah, kako se je uprla funkcionalistični razlagi družbe in zakaj svoj današnji položaj na fakulteti razume kot priužitkarski status. Spregovorila je tudi o svoji življenjski izkušnji rojstva v nemškem taborišču in prebrala nekaj svojih pesmi. V pogovoru je razkrila, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Maco Jogan se je pogovarjal Roman Kuhar.

Tokratni sociološki podkast smo posneli na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se ob knjigi doc. dr. Tiborja Rutarja »Kapitalizem za realiste« (Capitalism for realists: Virtues and Vices of the Modern Economy), ki je lansko leto izšla pri založbi Routledge. O knjigi sta razpravljala izr. prof. dr. Miran Lavrič (FF UM) in doc. dr. Marko Hočevar (FDV UL), pogovor pa je povezovala Vanesa Korže.

Kaj sploh je (neoliberalni) kapitalizem in kako uničujoč je za življenja navadnih ljudi? Kako silovito naraščajo neenakosti v svetu in kako vplivajo na družbeno

Okroglo mizo so organizirali Oddelek za sociologijo FF UM, Študentski svet in Tutorji FF UM in Slovensko sociološko društvo.

Otroški voziček, ki ga uravnava pametni telefon? Aplikacija, ki staršem pove, kako biti starš? Pametne tehnologije, ki nadzorujejo vsak del družinskega življenja? To je realnost sodobnega otroštva in praks starševanja. V podkastu Slovenskega sociološkega društva smo tokrat gostili estonsko sociologinjo Andro Siibak, soavtorico knjige Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children’s Lives, ki opisuje odraščanje v upodatkovljenem vsakdanu. Andra Siibak s soavtorico Giovanne Mascheroni v knjigi pojasnjuje, kako digitalni mediji in z internetom povezane naprave, kot so denimo igrače in pametni zvočniki, oblikujejo kontekste sodobnega odraščanja in prakse otrok. Ob zavedanju, da so si otroci in otroštva lahko zelo raznoliki ne glede na njihovo vpetost v digitaliziran medijski vsakdan, avtorici kritično motrita upodatkovljenost, ki najmlajše danes ujame že ob rojstvu. Kaj vse to pomeni za sodobno družbo in odraščanje v njej, je Andre Siibak spregovorila v pogovoru z Urško Henigman. Podkast smo posneli v sodelovanju s Pritličjem.

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Mateja Sedmak, znanstvena svetnica na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer vodi Inštitut za družboslovne študije.

V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako se je odločila za študij sociologije, zakaj so narodno mešane zakonske zveze postale tema njenega

V pogovoru je razkrila tudi, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Matejo Sedmak se je pogovarjal Roman Kuhar. 

S sociološkim podkastom smo bili tokrat v gosteh na Filozofski fakulteti UL. V okviru Dnevov enakosti spolov smo posneli zanimivo okroglo mizo o etičnih in metodoloških dilemah raziskovanja seksualnosti in seksualnega dela.

V pogovoru so sodelovale_i:

Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Oddelek za sociologijo UL FF).

Ob knjigi "Etnična diskriminacija: Strategije raziskovanja in merjenja" Veronike Bajt smo se pogovarjali:
• dr. Veronika Bajt, avtorica knjige
• dr. Neža Kogovšek Šalamon, ustavna sodnica
• Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti

Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Filozofska fakulteta).

***

Monografija Veronike Bajt »Etnična diskriminacija: strategije raziskovanja in merjenja« je bržkone najcelovitejša, v metodološkem smislu pa zagotovo najbolj sofisticirana sodobna raziskava v Sloveniji o diskriminaciji na osnovi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije.Kakor koli je že načeta naša samopodoba o strpni in vključujoči družbi, je dejstvo, da jo podatki iz te monografije še dodatno zamajejo in zagotovo vzbudijo kakšen odziv v stilu: »Kako je to mogoče?«Monografija slovenski družbi nastavlja ogledalo, v njem pa ne prav lepo podobo nas samih. Kot družba se bomo morali soočiti z dejstvom, da na ulicah v Sloveniji še vedno ustavljajo osebe zgolj zato, ker so videti kot tujci, da je policija klicana v bare, ker nekdo želi preveriti, ali ni gost za sosednjo mizo morda nezakoniti migrant, da so ljudem na ulicah v obraz vržene psovke, naj gredo od koder so prišli, in da je naglavna ruta ali priimek na -ić še vedno podlaga za skoraj samodejno drugačno obravnavo. Vse te zgodbe so poznane in zahtevajo odziv. Zahtevajo odziv pristojnih organov in ustanov, ki svoje delovanje pogojujejo s predložitvijo v podatkih utemeljenih trditev o diskriminaciji (in jih s to monografijo dobivajo), in zahtevajo odziv vsakega od nas.

Pogovor ob knjigi "Ja je ja in ..." 

Sodelujejo: Tonja Jerele, Mojca Lukan in Vesna Lotrič. 

Povezuje: Jasna Podreka

Prekinitev molka na področju spolnega nasilja in nadlegovanja, ki ga je sprožilo gibanje #MeToo (#jaztudi), je pomenilo začetek zgodovinskega naslavljanja tega problema in odstiranje železne zavese, ki ga je ves čas prekrivala. Pričevanja oseb, ki so zlorabe doživele, so pokazala predvsem to, da je spolno nasilje in nadlegovanje močno razširjen in večplasten družbeni problem, katerega vzroki koreninijo v še vedno močno razširjeni seksistični družbeni klimi, neenakosti med spoli, zlorabah moči in popačenih predstavah o spolnosti. Vse to zelo nazorno v kratkem gledališkem eseju z naslovom »Ja je ja in ...« ponazori avtorica eseja in nemška novinarka Carolin Emcke, ki meni, da so nam javna razkritja zlorab dala predvsem to, da se je začel pogovor, dvignil glas proti in tega ni več mogoče zaustaviti. Prekinitev molka je bila bistvena. A, kot pravi, je (bil) to šele začetek.