Peter Longerich, rojen leta 1955, velja za enega najboljših strokovnjakov za holokavst in ga omenjajo v istem duhu kot Iana Kershawa in Timothyja Sniderja na to temo. Njegova najpomembnejša dela so biografije Goebbelsa in Himmlerja ter njegova »Konferenca v Wannseeju«. Njegova biografija Hitlerja je bila objavljena leta 2015.

Longerich je eden mojih najljubših avtorjev, še posebej kar se tiče branja, vendar se mi vse še vedno zdi zelo dejansko, brez poceni špekulacij. Pri opisu vodje SS Heinricha Himmlerja je še posebej res, da poskuša spoznati človeka kot človeka, daleč od tradicionalnega pristopa »je psihopat in to je konec«.

„Joachimova Festova izjava, da je bil Hitler v bistvu 'ne-oseba', je značilna za razširjeno težnjo zgodovinarjev, da se Hitlerja ne lotevajo na 'človeški' ravni, temveč ga, če je le mogoče, obravnavajo kot nekakšno pošast zla.

Namesto tega Longerichova biografija temelji na pristopu, da je imel Hitler, tako kot vsak človek, osebnost, da ima ta osebnost določene konstante, razvojne linije in prelomnice, ki jih je mogoče opisati in analizirati. Longerich je znan po tem, da pri svojem delu išče strokovne nasvete psihologov in psihiatrov.

Prvi biograf je Konrad Heiden, ki je napisal biografijo, ko je bil Hitler še živ. To je bilo prvo celovito in kritično delo, ki ga je nemški avtor lahko napisal brez cenzure, saj je takoj po prihodu nacistov na oblast leta 1933 pobegnil v izgnanstvo.

Kot socialdemokratski novinar je že od zgodnjih dvajsetih let pisal o münchenski desničarski skrajni politični sceni. Kmalu je postal najboljši strokovnjak in odločen nasprotnik nacističnega gibanja in Adolfa Hitlerja. Poleg tega je bil po materini strani judovskega porekla, zato je imel dva razloga, da je zapustil državo.

Henry PickertDrug pomemben vir so omizni pogovori, ki jih je večinoma posnel Henry Pickert v Führerjevem štabu in jih je pozneje osebno uredil Hitlerjev zasebni tajnik in vodja stranke Martin Bormann, kjer so bili skrbno posneti njegovi večerni zasebni govori in izjave.

Dejstvo, da je Bormann sodeloval pri tem, pomeni, da vir ne velja nujno za najbolj zanesljivega, tudi če se nanj zanašajo tako ugledni biografi, kot je Ian Kershaw.

Goebbelsovi dnevniki

Veliko tega najdemo v Goebbelsovih dnevnikih, kjer pogosto piše osebne stvari o svojem "šefu".

Goebbelsovi dnevniki so verjetno eden najdragocenejših in najbolj informativnih virov o Tretjem rajhu, saj so njegovi zapiski skoraj tako aktualni kot fotografija dogodka, pogosto necenzurirana, in ponujajo odkrite insajderske poglede.

Zgodovinarji se strinjajo, da so pri subjektivnem pričevanju najpomembnejši in najbolj podroben vir Goebbelsovi dnevniki.

Zgodovinarji se strinjajo in ocenjujejo, da Hitler po eni strani posreduje veliko zanesljivih podatkov o svojem življenju, po drugi strani pa spreminja dogodke ali preprosto skriva pomembne stvari, na primer ne omenja svojega starejšega brata Aloisa Hitlerja in o sebi pogosto ustvarja legendo.Na primer njegovo ozadje, kjer svojo družino predstavlja revnejšo, kot je v resnici bila.

NOVO moj kanal tudi na Youtubu !

https://www.youtube.com/@Zgodovina-Janez-Erat

Poskušamo osvetliti nedvomno najpomembnejšo osebnost nacionalsocializma.

Ni težko domnevati, da je to Adolf Hitler.

Moj pristop bo tak: najprej bom pogledal, kdo nam je kaj povedal o Hitlerju in kakšne so bile njihove teze.

Sliši se suhoparno, a poskušam najti kompromis med znanostjo in zabavo, kar je na splošno moj moto, hkrati pa poskušam temo predstaviti čim bolj objektivno.

O malo ljudeh se je pisalo in špekuliralo toliko kot o njem.

Govorili bomo tudi o povojnem obdobju v Nemčiji, o ljudeh kot so Horst Tappert, slavni nemški igralec, ki se je proslavil z vlogo policijskega inšpektorja Derricka.

Tukaj bomo razpravljali o "Temelji devetnajstega stoletja, 1899" Houstona Stewarta Chamberlaina. Divji potok, ki zbira demonsko sovraštvo z vseh strani.

Zdi se, da zmeda misli vodi do ideje o uničenju nekakšne "delende" a la Kartagina ali Jeruzalem, da bi odstranili in iztrebili ali gojili semitski element ali še huje, današnje, kot ga imenuje, degenerirano moderno judovstvo .

Vsebina knjige pa ima še eno razsežnost, na kvazi psevdoznanstveni način skuša prikazati človeško zgodovino od leta 1 do 1899 in razkriti vse pomembne dogodke in njihove povezave. Pomembne osebnosti, kot so Luther, Dante ali ustanovitelj jezuitskega reda Ignacij Lojolski, so obravnavane podrobno, a vedno v povezavi z njegovo osnovno tezo, bojem ras.

Zagotovo niso bili vsi bralci antisemiti in jih je zanimal provokativen način podajanja zgodovine in zagotovo zelo figurativen, skoraj živo maničen jezik.

POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠⁠⁠⁠⁠

⁠⁠⁠⁠⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

V prvih dveh delih smo obravnavali njegovo neurejeno otroštvo, brez staršev, brez stalnega bivališča, ali pri tem vedno finančno preskrbljeni.

Potrjuje to dejstvo, da so lahko tudi bogati ljudje včasih nesrečni in lahko imajo nesrečno otroštvo.

Videli smo, kako se korak za korakom približuje nemški kulturi, ki si jo je izbral kot nekakšen nov dom kot nekakšno novo osebno identiteto.

V tretjem delu pridemo do vrhunca kot v klasični drami ali kriminalki, gre za izredno produktivna leta, kjer je ustvarjal največ v svojem življenju, in jih preživi večinoma na Dunaju.

Tam na Dunaju se Chamberlain tudi radikalizira, čemur sledi dolga faza agonije in umiranja po prvi svetovni vojni.

POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠⁠⁠⁠

⁠⁠⁠⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

Videli smo, kako je Chamberlain korak za korakom postajal Nemec, najprej prek svojega učitelja Otta Kuntzeja, nato pa se je učil pri nemških intelektualcih v Švici, sledila so prva potovanja v Nemčijo, nazadnje pa se je preselil v Dresden, kjer ga je Emil Kraepelin zdravil zaradi resnih duševnih težav.

Tu je navezal prvi stik z etnonacionalnim in rasističnim Wagnerjevim krogom.

V tem času še ni bil rasist, okužba z virusom rasizma je bila še vedno v toku– tako kot pri samem Adolfu Hitlerju – se je zgodila dokončno na Dunaju.

POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠⁠⁠

⁠⁠⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

Houston Stewart Chamberlain: Življenje polno demonov, prisil, strahov med manijo in izgorelostjo.

Angleški plemič, ki si ne želi nič drugega kot samo to postati Nemec, polnopravni člen nemške družbe. 

Po drugi strani je njegovo življenjsko delo postalo ideološka podlaga gibanja völkisch in rasističnega antisemitizma v 20. stoletju, poleg tega se njegovo ime uporablja v enem presežniku za drugim; nekateri zgodovinarji ga provokativno imenujejo tudi arhitekt holokavsta.

Kljub temu je večinoma neznan.

POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠⁠

⁠⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta

Govorimo o Hitlerjevem idolu, skladatelju Richardu Wagnerju.

Podrobneje obravnavamo zanimivo življenjsko zgodbo človeka, ki je vse življenje živel, kot da bi ga nekaj gnalo. Iščemo tudi vzporednice s samim Adolfom Hitlerjem.

Wagner je bil nekakšen očetovski lik, umetniški idol Adolfa Hitlerja, a ni bil pomemben samo za Hitlerja, ampak so mu sledili tudi drugi nacistični veljaki, saj so v njem videli nekaj podobnega nacionalsocialistični kulturi.

POVEZAVA do spletne strani podcasta⁠

⁠POVEZAVA do Facebook strani podcasta