TRETJI RAJH - Zgodovina nacionalsocializma

Ena izmed Hitlerjevih lastnosti, ki se vedno znova pojavlja v spominih njegovih spremljevalcev, je naslednja: kot je dejal eden od njegovih zaposlenih, najizrazitejša, a morda manj znana, je bila njegova sposobnost, da si je zapomnil najmanjše podrobnosti in enciklopedična dejstva. Poznal je vsako malenkost in jih je znal pripovedovati kot potujoči slovar na dveh nogah.

To potrjuje Hans Frank, Hitlerjev nekdanji osebni odvetnik, ki v svojih spominih piše: »Vedel je, koliko obratov na minuto lahko naredijo propelerji različnih modelov letal, natančne tehnične podatke vsake vojne ladje, vsake veje vojske.«

Hans Frank navaja, da je imel Hitler sicer izjemen spomin, ampak je pogosto obžaloval, da mu primanjkuje ustrezno predhodna izobrazba, zaradi česar ni znal pravilno strukturirati podatkov. V svojih spominih Frank sebe opisuje kot tistega, ki je zagotavljal intelektualno ozadje za precej osiromašeno skupino NSDAP v zgodnji fazi stranke.

Danes bomo govorili o tem, kako so Hitlerja dojemali tisti, ki so ga obkrožali – oziroma drugače rečeno, kako so ga dojemali nemški ljudje. To je podoba, kako so Hitlerja sprejemali, kaj so ljudje dejansko slišali in videli. Kot je dobro znano, želim že na začetku poudariti, da zelo različni, med seboj neodvisni viri potrjujejo, da je imel izjemen vpliv, še posebej na poslušalce svojih govorov.

To ga je jasno ločilo od njegovih političnih nasprotnikov, ki so bili prav tako politično aktivni in so nastopali na odru. Tako pravi Hans Frank, Hitlerjev osebni odvetnik in glavni pravnik Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP), ki je bil priča od samega začetka in je Hitlerja spremljal.

Toda leta 1924 je prišlo do odločilne prelomnice. Po spodletelem puču v pivnici in sojenju v Münchnu je bil Hitler zaprt v trdnjavi Landsberg. Tam, za zaporniškimi zidovi, se je njegova samopodoba preoblikovala. Po številnih pričevanjih, vključno s pričevanjem njegovega tesnega sodelavca Rudolfa Hessa, je prav v Landsbergu Hitler prenehal biti zgolj agitator in postal nekaj več: »Führer« vodja. Prav Hess je prvi javno uporabil ta naslov zanj, Hitler pa ga je brez odpora sprejel.Hess je s svojim skoraj osupljivim fanatičnim navdušenjem uspel množice prepričati, da je Hitler Führer.

Kot ambiciozen mladenič je hitro vstopil v zasebni krog društva Berghof in postal dobri prijatelj Alberta Speerja.

Ni bil nacistični borec ali ideološko prepričan nacist že od samega začetka, ampak se je gibanju pridružil pozno, malo preden je gibanje leta 1933 prišlo na oblast, in nato mu je uspelo takoj predreti v ožji krog.

Želel si je napredovati v karieri in je bil v tem pogledu zelo odločen, podobno kot si je Albert Speer prizadeval za takoj vzpostavljanje osebnih in zasebnih stikov s Hitlerjem.

Dr. Eduard Bloch je bil skromen, a sočuten zdravnik, ki je v času Hitlerjeve mladosti delal v Linzu v Avstriji. Kot družinski zdravnik Hitlerjevih je Bloch skrbel za mladega Adolfa in njegove brate in sestre, predvsem pa je nudil predano oskrbo med boleznijo Hitlerjeve ljubljene matere Klare.

Kljub turbulentnim časom in Hitlerjevi kasnejši zloglasnosti se je Hitler dr. Blocha – ki je bil Jud – spominjal z nenavadnim spoštovanjem in hvaležnostjo, kar je redka izjema

Peter Longerich, rojen leta 1955, velja za enega najboljših strokovnjakov za holokavst in ga omenjajo v istem duhu kot Iana Kershawa in Timothyja Sniderja na to temo. Njegova najpomembnejša dela so biografije Goebbelsa in Himmlerja ter njegova »Konferenca v Wannseeju«. Njegova biografija Hitlerja je bila objavljena leta 2015.

Longerich je eden mojih najljubših avtorjev, še posebej kar se tiče branja, vendar se mi vse še vedno zdi zelo dejansko, brez poceni špekulacij. Pri opisu vodje SS Heinricha Himmlerja je še posebej res, da poskuša spoznati človeka kot človeka, daleč od tradicionalnega pristopa »je psihopat in to je konec«.

„Joachimova Festova izjava, da je bil Hitler v bistvu 'ne-oseba', je značilna za razširjeno težnjo zgodovinarjev, da se Hitlerja ne lotevajo na 'človeški' ravni, temveč ga, če je le mogoče, obravnavajo kot nekakšno pošast zla.

Namesto tega Longerichova biografija temelji na pristopu, da je imel Hitler, tako kot vsak človek, osebnost, da ima ta osebnost določene konstante, razvojne linije in prelomnice, ki jih je mogoče opisati in analizirati. Longerich je znan po tem, da pri svojem delu išče strokovne nasvete psihologov in psihiatrov.

Prvi biograf je Konrad Heiden, ki je napisal biografijo, ko je bil Hitler še živ. To je bilo prvo celovito in kritično delo, ki ga je nemški avtor lahko napisal brez cenzure, saj je takoj po prihodu nacistov na oblast leta 1933 pobegnil v izgnanstvo.

Kot socialdemokratski novinar je že od zgodnjih dvajsetih let pisal o münchenski desničarski skrajni politični sceni. Kmalu je postal najboljši strokovnjak in odločen nasprotnik nacističnega gibanja in Adolfa Hitlerja. Poleg tega je bil po materini strani judovskega porekla, zato je imel dva razloga, da je zapustil državo.

Henry PickertDrug pomemben vir so omizni pogovori, ki jih je večinoma posnel Henry Pickert v Führerjevem štabu in jih je pozneje osebno uredil Hitlerjev zasebni tajnik in vodja stranke Martin Bormann, kjer so bili skrbno posneti njegovi večerni zasebni govori in izjave.

Dejstvo, da je Bormann sodeloval pri tem, pomeni, da vir ne velja nujno za najbolj zanesljivega, tudi če se nanj zanašajo tako ugledni biografi, kot je Ian Kershaw.

Goebbelsovi dnevniki

Veliko tega najdemo v Goebbelsovih dnevnikih, kjer pogosto piše osebne stvari o svojem "šefu".

Goebbelsovi dnevniki so verjetno eden najdragocenejših in najbolj informativnih virov o Tretjem rajhu, saj so njegovi zapiski skoraj tako aktualni kot fotografija dogodka, pogosto necenzurirana, in ponujajo odkrite insajderske poglede.

Zgodovinarji se strinjajo, da so pri subjektivnem pričevanju najpomembnejši in najbolj podroben vir Goebbelsovi dnevniki.

Zgodovinarji se strinjajo in ocenjujejo, da Hitler po eni strani posreduje veliko zanesljivih podatkov o svojem življenju, po drugi strani pa spreminja dogodke ali preprosto skriva pomembne stvari, na primer ne omenja svojega starejšega brata Aloisa Hitlerja in o sebi pogosto ustvarja legendo.Na primer njegovo ozadje, kjer svojo družino predstavlja revnejšo, kot je v resnici bila.

NOVO moj kanal tudi na Youtubu !

https://www.youtube.com/@Zgodovina-Janez-Erat

Poskušamo osvetliti nedvomno najpomembnejšo osebnost nacionalsocializma.

Ni težko domnevati, da je to Adolf Hitler.

Moj pristop bo tak: najprej bom pogledal, kdo nam je kaj povedal o Hitlerju in kakšne so bile njihove teze.

Sliši se suhoparno, a poskušam najti kompromis med znanostjo in zabavo, kar je na splošno moj moto, hkrati pa poskušam temo predstaviti čim bolj objektivno.

O malo ljudeh se je pisalo in špekuliralo toliko kot o njem.

Govorili bomo tudi o povojnem obdobju v Nemčiji, o ljudeh kot so Horst Tappert, slavni nemški igralec, ki se je proslavil z vlogo policijskega inšpektorja Derricka.