Val 202 - SoundCloud

Reportaža Aleša Smrekarja o premieri filma o skrivnostih tehnike Tine Maze

Oglašanje Anje Hlača Ferjančič s premiere filma ter pogovor s Tino Maze in Sandijem Murovcem

Oglašanje Anje Hlača Ferjančič s premiere filma ter pogovor s Tino Maze in Sandijem Murovcem

Nik Goodman je Britanec, ustanovitelj podjetja, v katerem svetujejo radijskim postajam. Njegovo področje je pravo razmerje med glasbo, govorom in vsebino, še posebej podrobno se posveča jutranjim programom radiev.

Kubanska državna televizija je sporočila, da je umrl nekdanji dolgoletni predsednik Fidel Castro. "Njegova revolucija najprej ni bila komunistična, to je postala šele pozneje," pravi Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Latinske Amerike in zunanjepolitični novinar.

"Do 90. let je bil Fidel velik junak na mednarodni sceni, potem pa je Kubo pahnil v veliko revščino."

Foto: Marcelo Montecino/Flickr

Reportaža Aleša Smrekarja o premieri filma o skrivnostih tehnike Tine Maze

Oglašanje Anje Hlača Ferjančič s premiere filma ter pogovor s Tino Maze in Sandijem Murovcem

Študirala je umetnost, radio jo je pritegnil med okrevanjem po prometni nesreči. Prineslo jo je na Val 202, kjer ima še danes oddajo Proti etru, spet ta dež, ki bi v resnici moral biti spet ta jazz. Živela je v New Yorku. Se izobraževala na tujih radijskih postajah, veliko potovala, ustvarjala seveda predvsem za radio, a tudi za televizijo in časopise.

Za Tanjug je prebirala vremensko napoved in celo rezultate nogometnih tekem. Skoraj izključno v živo je intervjuvala številne tuje in domače kulturnike, na primer Vaclava Havla in Paula Coelha, pa tudi politike: nekje v Avstriji je tako presenetila Janeza Drnovška, ki je bil v družbi Vladimirja Putina neverjetno dobre volje.

Pri Nini Zagoričnik doma. Z mikrofonom med knjigami, katalogi, umetniškimi slikami bazenov. Ob spremljavi izbranega jazza in srkajoč gingerino. O radiu, glasu, zgodbah, potovanjih, filmskih festivalih, novinarstvu, Slavoju Žižku, umetnosti, vsem lepem. Proustovem vprašalniku. In o tistem hribu tam med Strunjanom in Izolo.

Študirala je umetnost, radio jo je pritegnil med okrevanjem po prometni nesreči. Prineslo jo je na Val 202, kjer ima še danes oddajo Proti etru, spet ta dež, ki bi v resnici moral biti spet ta jazz. Živela je v New Yorku. Se izobraževala na tujih radijskih postajah, veliko potovala, ustvarjala seveda predvsem za radio, a tudi za televizijo in časopise.

Za Tanjug je prebirala vremensko napoved in celo rezultate nogometnih tekem. Skoraj izključno v živo je intervjuvala številne tuje in domače kulturnike, na primer Vaclava Havla in Paula Coelha, pa tudi politike: nekje v Avstriji je tako presenetila Janeza Drnovška, ki je bil v družbi Vladimirja Putina neverjetno dobre volje.

Pri Nini Zagoričnik doma. Z mikrofonom med knjigami, katalogi, umetniškimi slikami bazenov. Ob spremljavi izbranega jazza in srkajoč gingerino. O radiu, glasu, zgodbah, potovanjih, filmskih festivalih, novinarstvu, Slavoju Žižku, umetnosti, vsem lepem. Proustovem vprašalniku. In o tistem hribu tam med Strunjanom in Izolo.

Minulo leto dni so v naših medijih najbolj odmevale novice in zgodbe o migrantih, ki so prek balkanske migrantske poti potrkali tudi na vrata Slovenije. Netenje katastrofe in po drugi strani teženje po lažni normalizaciji, hlastanje po »biti prvi in najbolj dramatičen«, preveč odprta vrata političnemu govoru in tako naprej … so očitki novinarskemu poročanju o beguncih. Medijske izdelke na tem področju je pod drobnogled vzela raziskovalka migracij, znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Mojca Pajnik. Z njo se je pogovarjala Maja Ratej.