Val 202 - SoundCloud

Minulo leto dni so v naših medijih najbolj odmevale novice in zgodbe o migrantih, ki so prek balkanske migrantske poti potrkali tudi na vrata Slovenije. Netenje katastrofe in po drugi strani teženje po lažni normalizaciji, hlastanje po »biti prvi in najbolj dramatičen«, preveč odprta vrata političnemu govoru in tako naprej … so očitki novinarskemu poročanju o beguncih. Medijske izdelke na tem področju je pod drobnogled vzela raziskovalka migracij, znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Mojca Pajnik. Z njo se je pogovarjala Maja Ratej.

Podnebne spremembe so eno od najbolj aktualnih področij v trenutni znanosti in tudi na parketu svetovne politike. Kljub temu se novinarji okolja lotevajo v rokavicah, nepremišljeno, brez prave agende. Okolje ni tema, ki bi bila v medijih zastopana na podobno dramatičen način, kot politika in socialna vprašanja, pa čeprav je ta tematika bolj napeta in daljnosežno usodna. Lučka Kajfež Bogataj medijem očita tudi napačen pristop, v katerem skušajo na vsak način soočiti dve nasprotujoči si plati. Znanosti oziroma dejstev pač ne moreš postavljati na tehtnico. Z njo se je pogovarjala Maja Ratej.

Podnebne spremembe so eno od najbolj aktualnih področij v trenutni znanosti in tudi na parketu svetovne politike. Kljub temu se novinarji okolja lotevajo v rokavicah, nepremišljeno, brez prave agende. Okolje ni tema, ki bi bila v medijih zastopana na podobno dramatičen način, kot politika in socialna vprašanja, pa čeprav je ta tematika bolj napeta in daljnosežno usodna. Lučka Kajfež Bogataj medijem očita tudi napačen pristop, v katerem skušajo na vsak način soočiti dve nasprotujoči si plati. Znanosti oziroma dejstev pač ne moreš postavljati na tehtnico. Z njo se je pogovarjala Maja Ratej.

Zadnje čase v medijih vse večjo pozornost dobiva tudi znanost, kar je dobro, opaža fizik, filozof in urednik spletnega časopisa Kvarkadabra dr. Sašo Dolenc. Zmotilo pa ga je, da ga mediji naslavljajo s prošnjami po avtorskih prispevkih, za katere ne bi prejel nikakršnega materiala, in to, da mediji v želji po senzacionalizmu teme pogosto podajajo v napačnem kontekstu. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.

Zadnje čase v medijih vse večjo pozornost dobiva tudi znanost, kar je dobro, opaža fizik, filozof in urednik spletnega časopisa Kvarkadabra dr. Sašo Dolenc. Zmotilo pa ga je, da ga mediji naslavljajo s prošnjami po avtorskih prispevkih, za katere ne bi prejel nikakršnega materiala, in to, da mediji v želji po senzacionalizmu teme pogosto podajajo v napačnem kontekstu. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.

Populizem je beseda dneva. To je bil prvi stavek, ki ga je na odru Medijskega ogledala rekel Dino Bauk, odvetnik, kolumnist Mladine in pisatelj. Njegov največji očitek medijem je, da premalokrat vidimo širšo sliko, sploh ob največjih medijskih dogodkih. Z njim se je pogovoril Jan Grilc.

Populizem je beseda dneva. To je bil prvi stavek, ki ga je na odru Medijskega ogledala rekel Dino Bauk, odvetnik, kolumnist Mladine in pisatelj. Njegov največji očitek medijem je, da premalokrat vidimo širšo sliko, sploh ob največjih medijskih dogodkih. Z njim se je pogovoril Jan Grilc.

Svita Komela v medijskem svetu najraje predstavljamo kot diamantnega maturanta, a tega naziva ne mara. Razlog: njegovo medijsko udejstvovanje na Radiu Študent in pri časniku Dnevnik nima nobene povezave z maturo, sploh ne na vsebinski ravni. Na Medijskem ogledalu je govoril o tem, da novinarji mlade prevečkrat vidijo kot homogeno družbeno skupino. Z njim se je pogovarjal Jan Grilc.

Svita Komela v medijskem svetu najraje predstavljamo kot diamantnega maturanta, a tega naziva ne mara. Razlog: njegovo medijsko udejstvovanje na Radiu Študent in pri časniku Dnevnik nima nobene povezave z maturo, sploh ne na vsebinski ravni. Na Medijskem ogledalu je govoril o tem, da novinarji mlade prevečkrat vidijo kot homogeno družbeno skupino. Z njim se je pogovarjal Jan Grilc.

Stvari vas nikoli ne bodo osrečile. In če vsaj danes na Črni petek pred decembrsko nakupovalno mrzlico ne kupite ničesar, se boste pridružili milijonom po svetu, ki na tak način protestirajo proti prekomernemu potrošništvu. Lahko pa greste še dlje in se letos odrečete zapravljanju za darila in raje bližnjim podarite najbolj dragoceno zadevo: svoj čas.

Foto: Živa Lopatič