AGORA Divan

Die Nachtigal von Gorenjska

V drugi največji avstrijski operni hiši v Gradcu je bila minuli petek na sporedu slovenska komična opera iz 19. Stoletja. Gorenjski slavček Antona Foersterja, skladatelja češkega rodu, ki je v Ljubljani deloval več kot pet desetletij. Jasmina Godec je bila tam in se med drugim pogovarjala z umetniki o tej prvi slovenski operi, o jezikovnih izzivih, srečala pa je tudi študente graške slovenistike, ki so bili nad omenjeno opero navdušeni.

Vergangenen Freitag brachte das zweitgrößte Opernhaus Österreichs, Graz, eine komische slowenische Oper aus dem 19. Jahrhundert auf die Bühne. „Die Nachtigall von Gorenjska“ von Anton Foerster, einem in Tschechien geborenen Komponisten, der mehr als fünf Jahrzehnte lang in Ljubljana tätig war. Jasmina Godec war vor Ort und sprach unter anderem mit den beteiligten Künstler_innen über diese erste slowenische Oper, über die sprachlichen Herausforderungen und traf außerdem Slowenisch-Student_innen der Grazer Universität, die von der Oper begeistert waren.

Slow fashion, ponovna uporaba materialov, literarni večeri, čezmejni pohodi, kreativni sejmi, delavnice in druga zanimiva izobraževanja je le nekaj stičnih točk izobraževalnega središča Retzhof. Jasmina Godec vam bo v nadaljevanju, v pogovoru s strokovno sodelavko Polonco Kosi Klemenšak predstavila, komu je izobraževalni center namenjen, katere čezmejne projekte vse lahko tukaj spremljate, pa tudi, kdaj bo Retzhof obiskala pisateljica Suzana Tratnik.

Slow Fashion, die Wiederverwendung von Materialien, Literaturabende, grenzüberschreitende Wanderungen, Kreativmessen, Workshops und andere interessante Fortbildungen sind nur einige der Schwerpunkte des Bildungszentrums Retzhof. Im folgenden Interview mit Polonca Kosi Klemenšak erzählt uns Jasmina Godec, für wen das Bildungszentrum gedacht ist, welche grenzüberschreitenden Projekte man verfolgen kann und wann die Schriftstellerin Suzana Tratnik den Retzhof besuchen wird.

Ob začetku pomladi so se iz zemlje že dodobra prebili zvončki in drugo pomladno cvetje, iz svojih hiš pa na prosto silimo tudi ljudje. Zato ni bolj ugodnega časa za Festival sprehodov, kot prav začetek pomladi. Vsako leto mariborske ulice napolnijo sprehajalci, ki spoznavajo najrazličnejše zgodbe mesta. Sprehode pripravijo domačini, ki so prostovoljci, in govorijo o Mariboru, kot ga vidijo sami. Mesto skozi oči pisateljice, arhitektke, umetnice, arheologinje, aktivistke, psihoterapevtke, novinarke ali učiteljice je zelo drugačno. Prispevek je pripavila Nika Škof.

Zu Beginn des Frühlings sprießen die Krokusse und andere Frühlingsblumen aus dem Boden, die Menschen kommen aus ihren Häusern und gehen wieder gerne ins Freie. Es gibt also keinen besseren Zeitpunkt für ein Festival der Spaziergänge als den Frühlingsanfang. Jedes Jahr füllen sich die Straßen von Maribor mit Spaziergänger_innen, um die verschiedenen Geschichten der Stadt zu erkunden. Die Spaziergänge werden ehrenamtlich von  Einheimischen organisiert, die aus ihrer Sicht über Maribor erzählen. Die Stadt mit den Augen eines Schriftstellers, eines Architekten, eines Künstlers, eines Archäologen, eines Aktivisten, eines Psychotherapeuten, eines Journalisten oder eines Lehrers zu sehen, ist sehr unterschiedlich. Der Beitrag wurde von Nika Škof gestaltet.

Umazano perilo je treba oprati. Nekoč so to počeli ob potokih, rekah in vaških periščih v kateremkoli letnem času, pripoveduje v knjigi: „Kako je bilo, ko še ni bilo pralnih strojev?“, etnologija dr. Jerneja Ferlež. O tem, da oblačila niso samo življenjska potreba ljudi, ampak razkrivajo tudi družbeni status in želje po samouresničitvi vsakega posameznika_ice piše kustomografinja Belinda Radulović v „Oblačilnem pojmovniku za mlade“. Duhovit preplet domišljiskih zgodb in zgodovine Maribora z eno samo veliko in večno temo ljubeznijo pa zaokroži bibliotekarka iz Univerzitetne knjižnice Maribor, Gabrijela Kolbič, v knjigi „Zaljubljeni Maribor“. Knjige so izšle pri založbi Aristej, z avtoricami pa se v nadaljevanju pogovarja Jasmina Godec.

Andrej Rozman Roza je tokrat obiskal Štajersko. Poznamo ga predvsem po pisanju parodičnih in komičnih pesmih, pravljicah, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Tokrat je v ospredje postavil gospoda Filodendrona. Otroci so ga z navdušenjem sprejeli. Odrasli pa ob predstavitvi še nekaj drugih njegovih del niso ostali ravnodušni. Z umetnikom se v nadaljevanju pogovarja Jasmina Godec.

Svojega življenja ne moremo živeti po svoje, če ne vemo, kaj si želimo. Uspeh se začne pri tem, da sami sebe dovolj dobro poznamo. Da bi drugim pomagala najti njihovo poslanstvo in ga živeti, je Susanne Kallanian napisala knjigo. Skozi zgodbe, teorijo in vaje bralce spremlja pri odkrivanju tega, kar si zares želijo početi, pri prepoznavanju njihovih močnih plati, zastavljanju ciljev in njihovem doseganju. Več o nasvetih, vajah in osebni poti sogovornice do odkritja njenega poslanstva v prispevku Nike Škof.

Wir können unser Leben nicht auf unsere Weise leben, wenn wir nicht wissen, was wir wollen. Erfolg beginnt damit, dass wir uns selbst gut genug kennen. Um anderen zu helfen, ihre Mission zu finden und zu leben, hat Susanne Kallanian ein Buch geschrieben. Anhand von Geschichten, Theorie und Übungen hilft sie den Leser_innen herauszufinden, was sie wirklich tun wollen, ihre Stärken zu erkennen, sich Ziele zu setzen und diese zu erreichen. Im Beitrag von Nika Škof erfahren Sie mehr über die Tipps, Übungen und die persönliche Reise der Interviewpartnerin, um ihre eigene Mission zu entdecken.

Gradovi burijo domišljijo tako otrok kot odraslih. S svojo bogato zgodovino so pomembni kulturni spomeniki. Grad Cmurek je eden izmed najstarejših ohranjenih gradov na slovenskem. Pred kratkim je dobil svojo knjigo, v kateri je njegova zgodovina popisana na poljudnoznanstveni način in prinaša številna nova spoznanja. Nika Škof je med obiskom gradu pripravila pogovor z arhitektom, umetnostnim zgodovinarjem in priznanim poznavalcem grajske arhitekture, avtorjem knjige, ki jo danes postavljamo v ospredje. Morda dobite odgovor tudi na kakšno vaše vprašanje o zidovih in zgodbah iz gradu Cmurek.

Schlösser regen die Fantasie von Kindern und Erwachsenen gleichermaßen an. Mit ihrer reichen Geschichte sind sie wichtige Kulturdenkmäler. Das Schloss Obermureck ist eines der ältesten erhaltenen Schlösser in Slowenien, dem nun ein eigenes Buch gewidmet wurde. Bei ihrem Besuch vor Ort sprach Nika Škof mit dem Architekten, Kunsthistoriker und renommierten Experten für Burgarchitektur, dem Autor des Buches, das wir heute vorstellen. Vielleicht erhalten auch Sie Antworten auf einige Ihrer Fragen zu den Mauern und Geschichten dieses Schlosses.

Ali veste, koliko različnih vrst ptic obišče vaš vrt? Krajinska arhitektka in entuziastka na področju ohranjanja dvoživk, Vesna Kitthiya, jih je na svojem naštela več kot petdeset. Kako je zasnovala svoje dvorišče in po katerih principih ga obdeluje, da je privlačna površina za prostoživeče živalske in rastlinske vrste, izveste v današnjem pogovoru, ki ga je pripravila Nika Škof. Vesna pa bo odgovorila tudi na vprašanja o vlogi dvoživk v ekosistemu in posegih v naravno okolje, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost.

Wissen Sie, wie viele verschiedene Vogelarten Ihren Garten besuchen? Die Landschaftsarchitektin und Amphibienschützerin Vesna Kitthiya hat in ihrem eigenen Garten mehr als 50 gezählt. Im heutigen Gespräch erfahren Sie, wie sie ihren Garten gestaltet hat und welche Prinzipien sie anwendet, um ihn zu einem attraktiven Lebensraum für Wildtiere zu machen. Vesna beantwortet auch Fragen zur Rolle der Amphibien im Ökosystem und zu Eingriffen in die natürliche Umwelt, die die biologische Vielfalt bedrohen.

Glasba je hiter vlak do naših čustev. Včasih jih preslika in vzpodbudi hitreje kot besede. Zato je zanimivo, kako jo izbiramo in katero poslušamo. Lahko nas razveseli ali razžalosti, v vsakem primeru pa nas povezuje z drugimi. Kakšna je panonska glasba, kaj lahko povemo o ljudeh in načinu življenja na podlagi nje in zakaj se je skupina Vö fájne odločila prirejati in preigravati skladbe na panonski način, izveste kmalu v pogovoru z Markom Wolfom, ki ga je pripravila Nika Škof.

Musik ist ein Schnellzug zu unseren Gefühlen. Manchmal bildet sie diese ab und stimuliert sie sogar schneller als Worte. Deshalb ist es interessant, wie wir sie auswählen und anhören. Sie kann uns glücklich oder traurig machen, in jedem Fall aber verbindet sie uns mit anderen. In einem Gespräch von Nika Škof mit Mark Wolf erfahren Sie, was pannonische Musik ist, was sie uns über die Menschen und ihre Lebensweise erzählen kann und warum Vö fájne beschlossen haben, Musik im pannonischen Stil zu bearbeiten und aufzuführen.

Nikoli ni prepozno je nauk današnjega prispevka, ki prihaja iz majhnega vinorodno bogatega štajerskega obmejnega kraja Lučan I Leutschach. Za učenje slovenske besede namreč. Nekateri krajani Lučan I Leutschach obžalujejo, da ne znajo slovenskega jezika. Spet drugi se ga učijo skupaj s svojimi otroci ali pa tu in tam odnesejo kakšno slovensko besedo v pogovoru s svojimi zaposlenimi, ki prihajajo iz Slovenije. O tem, da je bila slovenščina na Štajerskem skozi desetletja izrinjena iz javnega prostora in da je nanjo imela velik vpliv politična situacija, izpostavi ena izmed tamkajšnjih krajank. Jasmina Godec je bila radovedna in nekega lepega popoldneva med tamkajšnjimi krajani ugotavljala, kako živa je slovenska beseda v tem majhnem štajerskem kraju, kdo zna v slovenščini tudi kaj povedati in kako je z motivacijo oz. napredovanjem učenja slovenščine na sploh. Med drugim je obiskala tudi Mittelschule Leutschach I Lučane.

Foto: steiermark.com