AGORA Divan

Dolgoletna kulturna novinarka, Melita Forstnerič Hajnšek, mariborskega časopisa Večer, ki skrbi ne samo za lokalno temveč tudi mednarodno pokritost, je svojo pot v mediju začela kot kritično oko, lektorirala je besedila drugim novinarskim kolegom. Potem pa je takratni urednik brezkompromisno odločil, da je njenemu sofisticiranemu peresu potrebno dodati še novinarski glas. Številni članki, knjige z evropskih in s svetovnih kulturnih potovanj dokazujejo, da je imel še kako prav. Priznana novinarka se spominja, da odzivi na njeno lucidno, pronicljivo delo tudi niso bili vedno humani, a dodaja, da se čuti priviligirana, da je lahko celo svojo novinarsko ero ustvarjala v kulturni redakciji. Z žarom na očeh se spominja mnogih uglednih sogovornikov, tako domačih kot tujih, med drugim zajtrka z nekdanjim francoskim ministrom za kulturo in enim od idejnih vodij projekta Evropska prestolnica kulture, z Jackom Langom.

Zdaj upokojena novinarka in ena vodilnih slovenskih komentatork kulturnega dogajanja je skozi številne intervjuje odstirala prenekatero enciklopedijo življenja, najraje s starejšimi sogovorniki. Ob tem je zelo rada poročala o zamejskem prostoru. Čeprav meni, da ne samo mediji, temveč tudi kulturna politika tone globoko v krizo, z olajšanjem sluti, da pa vendarle gre umetnost svojo pot, ne glede na politično ozračje stopa ta zmerom v korak s časom. Tudi sama, je ob preizkušnji težke bolezni izpovedala svojo trpko zgodbo v leposlovnem prvencu, z naslovom: „Taka nisem bila nikoli“, ki je izšel pri založbi Beletrina.

Ob vse prežemajoči se digitalni družbi, se Melita, zjutraj ob prvi kavi, najprej razveseli šelestenja časopisnega papirja. Njene članke je še moč brati, vendar kot sklene, bo počasi novinarsko umolknila in prepustila mesto mlajšim žurnalistom. S sogovornico se pogovarja Jasmina Godec.

Foto: Borštnikovo srečanje 

Ampelografie – Die Darstellung von Rebsorten

Ampelografske upodobitve Vinzenza in Conrada Kreuzerja so zbrane v zbirki 126 upodobitev različnih sort vinske trte na Štajerskem v 19. stoletju. Zbirka nemške izdaje krasi grozdje dišečega traminca in ponazarja mehkobo tistih časov. Ta je nastala pred pojavom trtne uši in zato vsebuje mnoge dandanes izgubljene sorte. Jasmina Godec se pogovarja z urednikom knjige, Primožem Premzlom. Slišali boste, kako samosvoj način je ubral omenjeni mariborski založnik in galerist pri odkrivanju zgodovine iz neposrednega okolja, kakšna je bila njegova 30 letna pot raziskovanja in urejanja omenjene zbirke in kako je delovati v mestu, kjer po besedah sogovornika ni posluha in podpore za tovrstno delovanje. In čeprav je delo mariborskega kulturnika zajeto v številnih priznanih tujih medijh, slednji ob mizernem položaju slovenskega založništva, po skoraj 40 letih uspešnega delovanja na tem področju ne izključuje niti zaposlitve v kateri drugi panogi.

Die ampelografischen Darstellungen (Darstellungen zur Bestimmung von Wein- und Rebstöcken) von Vinzenz und Conrad Kreuzer gibt es zusammengefasst in einer Sammlung von 126 Bildern verschiedener Rebsorten der Steiermark des 19. Jahrhundert. Diese Sammlung stammt aus der Zeit vor dem Auftreten der Reblaus und enthält daher viele Sorten, die heute verloren gegangen sind. Jasmina Godec spricht mit dem Herausgeber des Buches, Primož Premzl. Sie erfahren, wie der Verleger und Galerist aus Marburg auf einzigartige Weise die Geschichte seiner unmittelbaren Umgebung entdeckt hat, wie er 30 Jahre lang recherchiert und die Sammlung herausgegeben hat, wie es ist, in einer Stadt zu arbeiten, in der es seiner Meinung nach nicht viel Unterstützung für seine Arbeit gibt, und wie er von zahlreichen renommierten Medienreferenzen außerhalb Sloweniens profitiert hat.

Vsak izmed nas ima svojo, zanimivo zgodbo, ki je sestavljena iz raziskovanja in iskanja tega, kdo smo. Zgodbo umetnice, slovenskemu očetu in hrvaški materi rojene v Nemčiji, ki trenutno prebiva v okolici Gornje Radgone, boste lahko spoznali v današnjem prispevku Nike Škof. Kako je Dalmacija vplivala na umetnost Klaudie Kolarič, kako je našla svojo pot v Črešnjevce pri Gornji Radgoni, kako je doživljala svojo večkulturno in večjezično identiteto ter kako ju prevaja v svoja dela, so le nekatere izmed tem pogovora.

Jede_r von uns hat seine eigene interessante Geschichte, die aus Entdeckungen und der Suche nach dem, was wir sind, besteht. Die Geschichte einer Künstlerin, die in Deutschland als Tochter eines slowenischen Vaters und einer kroatischen Mutter geboren wurde und heute in der Region Gornja Radgona lebt, finden Sie im heutigen Beitrag von Nika Škof. Wie Dalmatien Klaudia Kolaričs Kunst beeinflusst hat, wie sie ihren Weg nach Črešnjevci nahe Gornja Radgona gefunden hat, wie sie ihre multikulturelle und mehrsprachige Identität erlebt hat und wie sie diese in ihrer Arbeit umsetzt, sind nur einige der Themen des Gesprächs.

Po dvoletnem prizadevanju sta v začetku tega tedna županja občine Gornja Radgona, Urška Mauko Tuš, in župan mestne občine Bad Radkersburg, Karl Lautner, podpisala ustanovno listino Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Gre za združenje, ki ga podpira EU in je namenjeno lažjemu čezmejnemu, nadnacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju med državami članicami. Združenja partnerjem omogočajo izvajanje skupnih projektov, izmenjavo strokovnega znanja in boljše usklajevanje prostorskega načrtovanja. Prisluhnite prispevku, ki ga je pripravila Nika Škof.

Nach zweijährigen Bemühungen haben die Bürgermeisterin von Gornja Radgona, Urška Mauko Tuš, und der Bürgermeister von Bad Radkersburg, Karl Lautner, Anfang dieser Woche die Gründungsurkunde des Europäischen Verbunds für territoriale Zusammenarbeit unterzeichnet. Dieser Verbund ist ein von der EU geförderter Zusammenschluss, der die grenzüberschreitende, transnationale und interregionale Zusammenarbeit zwischen den Mitgliedstaaten erleichtern soll. Die Verbände ermöglichen es den Partnern, gemeinsame Projekte durchzuführen, Fachwissen auszutauschen und die Raumplanung besser zu koordinieren. Hören Sie mehr darüber im Beitrag von Nika Škof.

Knjiga z naslovom: „Kako je bilo, ko še ni bilo pralnih strojev?“ in je izšla pri mariborski založbi Aristej, nam postreže med drugim z vpogledom v zgodovino pranja perila, javne pralnice in organizacijo pranja perila v večstanovanjskih hišah. Avtorica knjige, dr. Jerneja Ferlež, je prejemnica Čopove diplome za izjemno delo na področju knjižničarske dejavnosti, v katero vpleta svoje strokovno znanje s področja etnologije in kulturne antropologije. V knjigi z ličnimi ilustracijami, postopkov pranja, in delom peric so zapisani odgovori na zelo veliko vprašanj, ki si jih nismo nikoli zastavili. Ker se nam čisto perilo zdi danes preveč samoumevno. Pa nekoč ni bilo tako. Z avtorico knjige se pogovarja Jasmina Godec.

Ein Buch mit dem Titel: „Wie war das, als es noch keine Waschmaschinen gab?“ erschienen im Verlag Aristej, gibt unter anderem Einblick in die Geschichte der Wäscherei, der öffentlichen Wäschereien und der Organisation des Wäschewaschens in Wohnhäusern. Die Autorin des Buches, dr. Jerneja Ferlež, ist Trägerin des Čopov-Diploms für ihre herausragende Arbeit auf dem Gebiet des Bibliothekswesens, in welches sie ihre Fachkenntnisse in Ethnologie und Kulturanthropologie einbringt. Das Buch mit schönen Illustrationen und Informationen zu Waschverfahren und der damit zusammenhängenden Arbeit der Kirche, gibt Antworten auf viele Fragen, die wir uns nie gestellt haben. Denn saubere Wäsche ist heute eine Selbstverständlichkeit – früher war das nicht so. Mehr erfahren Sie von Jasmina Godec, sie führte ein Gespräch mit der Autorin.

CestArt je festival, ki trenutno poteka v obeh Radgonah. Letošnji 5. CesArt, prvič v vlogi soorganizatorjev združuje Društvo Tenzin iz Gornje Radgone, ki je bilo pred leti tudi pobudnik festivala in Društvo Kulturforum Bad Radkersburg. CestArt povezuje ustvarjalce s področja kulture v regiji in širše, izumlja nova umetniška prizorišča in skozi jezik sodobne umetnosti prebuja in ozavešča občinstvo. Nika Škof je govorila s predstavnikoma društev in pripravila prispevek, ki priča o plodnem čezmejnem sodelovanju.

CestArt ist ein Festival, das derzeit in Bad Radkersburg und Oberradkersburg stattfindet. Das diesjährige 5. CesArt bringt erstmals den Verein Tenzin aus Gornja Radgona, der das Festival vor einigen Jahren initiiert hat, und das Kulturforum Bad Radkersburg als Mitveranstalter zusammen. Das Festival verbindet Kulturschaffende in der Region und darüber hinaus, erfindet neue künstlerische Orte und erweckt sowie sensibilisiert das Publikum durch die Sprache der zeitgenössischen Kunst. Nika Škof hat mit Vertreter_innen der Vereine gesprochen und einen Beitrag gestaltet, der von der fruchtbaren grenzüberschreitenden Zusammenarbeit berichtet.

Branko Šturbej erhält den Borštnik-Ring 2024

»Ta svet je vendarle duhovit, morda ga mi jemljemo preveč zares« razmišlja letošnji prejemnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo, najprestižnejše nagrade za gledališko ustvarjanje, Branko Šturbej. Prvak ljubljanske Drame, eden najvidnejših in najbolj vsestranskih igralcev v slovenskem gledališču. Njegov umetniški opus obsega več kot sto različnih gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog. Največ jih je ustvaril s poljskim režiserjem Januszem Kico, najbolj ustvarjalno obdobje pa je bilo sedemletno sodelovanje v mariborskem teatru z režiserjem Tomažem Pandurjem. V predverju Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je tik pred podelitvijo nagrade z njim pogovarjala Jasmina Godec. V pogovoru boste med drugim lahko slišali, kako se igralec spominja svojih prvih odrskih začetkov, o preizpraševanju, ali je gledališče varna in prava pot ter tudi, kaj bi bil, če ne bi bil igralec?

„Dies ist eine lustige Welt, aber vielleicht nehmen wir sie zu ernst“, meint Branko Šturbej, der diesjährige Preisträger des Borštnik-Ringes, der renommiertesten Auszeichnung für Theaterkreativität.. Branko Šturbej, der diesen Pries fšr sein Lebenswerk erhält, ist ein Verfechter des Dramas Ljubljana und einer der bekanntesten und vielseitigsten Schauspieler des slowenischen Theaters. Sein künstlerisches Oeuvre umfasst mehr als hundert verschiedene Theater-, Fernseh-, Film- und Rundfunkrollen. Die meisten davon entstanden in Zusammenarbeit mit dem polnischen Regisseur Janusz Kica, doch seine kreativste Zeit war die siebenjährige Zusammenarbeit mit dem Regisseur Tomaž Pandur am Theater in Maribor. Jasmina Godec sprach mit ihm im Foyer des Slowenischen Nationaltheaters Maribor kurz vor der Preisverleihung. Im Gespräch erfahren Sie unter anderem, wie sich der Schauspieler an seine ersten Bühnenanfänge erinnert, ob das Theater ein sicherer und richtiger Weg ist und was er machen würde, wäre er nicht Schauspieler geworden.

Raznolike izkušnje nas bogatijo na različnih področjih, zato je dobro, da po svetu hodimo z odprtimi očmi in si vedno znova upamo preizkusiti kaj novega. Štajerski šolarji, avstrijske Politehniške šole Lipnica in Osnovne šole Apače iz Slovenije, so se odločili za doživetje. Skupaj, z nepoznanimi vrstniki čez mejo, so šli raziskovat še bolj neznano področje – prestolnico Evropske unije. Dvojezični izkušnji, šolarjev iz Bruslja, prisluhnemo v oddaji Steiermark-Štajerska »Wissen im Fluss – Znanje teče«.

Vielfältige Erfahrungen bereichern uns in verschiedenen Bereichen, deshalb ist es gut, mit offenen Augen durch die Welt zu gehen und immer wieder etwas Neues zu wagen. Schülerinnen und Schüler aus der Steiermark, der Polytechnischen Schule Leibnitz aus Österreich und der Grundschule Apače aus Slowenien beschlossen, sich auf ein Abenteuer einzulassen. Gemeinsam mit ihren unbekannten Mitschülerinnen und Mitschülern jenseits der Grenze erkundeten sie ein noch unbekannteres Gebiet – die Hauptstadt der Europäischen Union. Wir hören von den zweisprachigen Erfahrungen der Brüsseler Schülerinnen und Schüler im Rahmen des steirisch-österreichischen Programms „Wissen im Fluss – Knowledge flows“.

Pa preverimo kaj počnejo Štajerci v Bruslju. V okviru programa Erasmus+, slovenski šolarji iz Apač in avstrijski šolarji PTS Leibnitz, skupaj spoznavajo prestolnico Evropske unije in z njimi na poti je naša novinarka Bojana Šrajner Hrženjak… Kako so se ujeli, kaj so si že ogledali in preizkusili, nam je v kratkem poročilu zaobjela Bojana.

Im Rahmen des Programms Erasmus+ entdecken slowenische und österreichische Schüler_innen gemeinsam die Hauptstadt der Europäischen Union, und unsere Kollegin Bojana Šrajner Hrženjak ist mit ihnen unterwegs… Wie sie dazu gekommen sind, was sie schon alles gesehen und ausprobiert haben, erzählt uns Bojana in einem kurzen Bericht.

V okviru programa Erasmus+ slovenski in avstrijski šolarji skupaj spoznavajo prestolnico Evropske unije in z njimi na poti je naša novinarka Bojana Šrajner Hrženjak… Kako so se ujeli, kaj so si že ogledali in preizkusili, nam je v kratkem poročilu zaobjela Bojana.

Im Rahmen des Programms Erasmus+ entdecken slowenische und österreichische Schüler_innen gemeinsam die Hauptstadt der Europäischen Union, und unsere Kollegin Bojana Šrajner Hrženjak ist mit ihnen unterwegs… Wie sie dazu gekommen sind, was sie schon alles gesehen und ausprobiert haben, erzählt uns Bojana in einem kurzen Bericht.